Tiskane izdaje
Irak kot država ne obstaja več. Postopna razgradnja je trajala enajst let. Ameriško-koalicijski invaziji in okupaciji, ki je sprožila državljansko vojno med šiiti in suniti, je sledilo obdobje navideznega zatišja, a sektaška vojna se ni nikoli zares končala. Speče skrajne celice so se pripravljale na odločilni obračun.
Hiter pohod salafistične milice ISIL (Islamska država Irak in Levant) čez Mosul in Tikrit, v katerem so se islamistom v dve leti načrtovanem maščevalnem napadu na šiitsko vladavino predsednika vlade Nurija al Malikija pridružili tudi lokalne milice in nekdanji vodilni častniki vojske Sadama Huseina, je bil pričakovan. Vladna vojska − oziroma njeni sunitski lokalni poveljniki − se je prodirajoči milici preprosto umaknila in jim predala tanke, oklepnike, topništvo in helikopterje. ISIL je čez noč postal najmočnejša skrajna milica v moderni zgodovini Bližnjega vzhoda.
A ISIL čedalje bolj postaja tudi vodilna sunitska vojska v že dolgo ne več le hladni bližjevzhodni vojni med suniti in šiiti, v kateri se za prevlado nad regijo in nad naftnimi posli spopadata saudski in iranski blok.
Potem ko so islamisti, ki so v sosednji Siriji ugrabili, posilili in privatizirali upor proti režimu predsednika Bašarja al Asada, v zadnjih mesecih spoznali, da je boj za Damask bolj ali manj izgubljen, so se osredotočili na kaotični Irak. To ni bilo težko, saj meja med obema državama že dolgo ne obstaja več − tako kot dejansko ne obstajata obe državi. Med Alepom in južnim robom sunitskega trikotnika je zrasel islamski kalifat, o katerem je sanjal pokojni Osama bin Laden.
Regija je dolgoročno destabilizirana. V prihodnjih dneh bomo priče začetku nove velike vojne, v kateri bodo njeni vodilni igralci in načrtovalci, ki jim stvari na terenu že rahlo uhajajo iz rok, »prisiljeni« stopiti v ospredje.
