Tiskane izdaje
Francija je dobila novega predsednika. V Elizejsko palačo se po sedemnajstih letih seli socialist François Hollande, ki je v drugem krogu za las premagal Nicolasa Sarkozyja. Po objavi prvih rezultatov se je na Place de la Bastille zgrnilo na tisoče Parižanov, ki so ob šampanjcu in pivu rajali do zgodnjih jutranjih ur.
Rusija je dobila novega predsednika. V Kremelj se po štiriletnem premoru vrača dvakratni predsednik in premier Vladimir Putin, ki je na marčnih predsedniških volitvah pometel s konkurenco. Na predvečer inavguracije je na Balotni ploščadi protestiralo približno 100.000 njegovih nasprotnikov. Po obojestranskih provokacijah je izbruhnil spopad med pripadniki posebnih policijskih enot Omon in protestniki. Bilanca večurne ulične vojne je od 400 do 600 zadržanih protestnikov ter več deset ranjenih na obeh straneh.
V svoji dramaturgiji razlika med demokratičnim in avtoritarnim sistemom ne bi mogla biti bolj očitna. V Parizu spontano rajanje državljanov, v Moskvi množične represije. Na francoskih predsedniških volitvah dva kroga in tesen rezultat, na ruskih pa je Putin že v prvem krogu zmagal s skoraj 64-odstotno podporo.
»Če bi se predsedniški kandidat v Sloveniji odpovedal sodelovanju v predvolilnih debatah, ne bi imel možnosti za zmago. Putin ni sodeloval v eni sami debati. Kakšen dokaz še potrebujete, da so bile volitve ponarejene?« je bil 83-letni sovjetski disident Sergej Kovaljov kritičen na račun dvoličnosti Zahoda. Ob njegovi ponovni izvolitvi so zahodni voditelji kar tekmovali, kdo bo prvi poslal čestitko.
Putinova inavguracija je bila v svoji dramaturgiji brezhibna. Njegov tretji mandat verjetno ne bo potekal tako gladko.
