Šele začetek

Z današnjim dnem je začel veljati zakon o uravnoteženju javnih financ, ki si je že prislužil vzdevek »supervarčevalni«, saj ne klesti le plač in drugih prejemkov javnih uslužbencev, ampak posega še v približno 40 drugih zakonskih ureditev. Ne prizanaša niti socialno najbolj ranljivim: upokojencem, dijakom, študentom, mladim družinam, brezposelnim in prejemnikom socialne pomoči.

Naštejmo le najpomembnejše: upokojencem se pokojnine letos ne bodo usklajevale, tiste, ki se izplačujejo iz državne blagajne, se bodo celo znižale. Letni dodatek za rekreacijo bodo dobili le upokojenci z najnižjimi pokojninami. Dijakom in študentom zakon omejuje pravice do subvencionirane prehrane. Znižujejo se starševska nadomestila, denarna nadomestila za brezposelne in za bolniške odsotnosti. Pomoč ob rojstvu otroka po novem ni več univerzalna pravica, ampak jo bodo dobili le najmanj premožni. Ukinja se tudi brezplačni vrtec za drugega otroka.

Nobenega dvoma ni, da bo večina močno zategovala pasove. Pri tem pa obstaja bojazen, da bodo nekateri bolj prizadeti in da bodo nekateri prihranki celo kontraproduktivni. Krčenje izdatkov za javno zdravstvo in javno šolstvo vodi v slepo ulico, krčenje sociale v še večjo revščino. Na upokojence, brezposelne, prejemnike socialnih pomoči in na mlade, ki so vse bolj odvisni od negotovih oblik dela, bo težko prevaliti še kaj od bremena, ki nas čaka.

In kaj nas čaka?

Vlada, ki bo z omenjenimi ukrepi letos privarčevala 500 milijonov evrov (od tega le na račun javnih uslužbencev 134 milijonov), pravi, da je to šele začetek. Pred nami sta reforma trga dela, ki gre v smeri lažjega odpuščanja, in nov poskus pokojninske reforme. Ker nič od tega ne prinaša večje socialne varnosti, bo letos še toliko bolj pomembno, kakšen sporazum bodo sklenili socialni partnerji.