Semafor brez rdeče
čet, 18.01.2018, 18:00
Semafor brez rdeče
Predlagani prehranski semafor prehrambne industrije je predvsem krinka za nadaljnjo prodajo nezdrave hrane.

Ste se kdaj med zadovoljevanjem potrebe po sladkem s priboljškom iz avtomata poglobili v tabelo na zadnji strani njegove embalaže? Daljnovidni bi za branje številk v tabeli potrebovali povečevalno lupo, a tudi kratkovidni iz njih težko kaj razberejo, če se iz drugih virov ne poučijo o njihovem pomenu. Žal so te številke edini podatek, kakšno živilo smo si privoščili.

Od konca leta 2016 morajo biti vsa pakirana živila in pijače v Evropski uniji opremljeni s tabelo hranilnih vrednosti, ki navaja, koliko sladkorja, maščob, soli in beljakovin vsebuje sto gramov izdelka. Informacije naj bi potrošnike seznanjale o hranilih, pomembnih za njihovo zdravje, vendar jih le malokdo razume. Podatki, kolikšen odstotek dnevno priporočenih kalorij in drugih hranil predstavlja izdelek, pa so milo rečeno zavajajoči. Temeljijo na predpostavki, da lahko vsak človek – tudi otrok – dnevno zaužije in porabi dva tisoč kalorij, kolikor naj bi jih potrebovala srednje aktivna odrasla ženska. Poleg tega so predlagane porcije živil neživljenjsko majhne, zato so izdelki videti bolj zdravi kot v resnici. Za primer: priporočena porcija hrustljavega biskvita, oblitega s karamelo in čokolado, je ena paličica (izdelek pa vsebuje dve), priporočena porcija zavitka čokoladnih keksov en keks, priporočena porcija pollitrske plastenke brezalkoholne sladke pijače pa pol plastenke. Takšen izkrivljen sistem so si zamislili proizvajalci živil, Evropska agencija za varnost hrane pa ga je kljub nasprotovanjem zdravniških združenj in potrošniških organizacij uslužno potrdila in je postal uradna orientacijska vrednost za priporočen dnevni vnos hranil in energije.

Zdaj je industrija pripravila nov piškot presenečenja v obliki prehranskega semaforja. Za barvno označevanje hranilne vrednosti kot potrošnikom prijaznejši alternativi zdajšnjemu enobarvnemu označevanju si že dlje prizadevajo tudi potrošniške organizacije, a semafor, ki ga predlaga šest največjih živilskih koncernov v Evropi, je prej krinka za nadaljnje plasiranje nezdravih živil. Tudi ta temelji na porcijah, katerih velikost je sama določila industrija. Manjša, kot je porcija, bolj zdravo je videti živilo in manj opozorilnih rdečih luči ima. Po novi industrijski shemi bi tudi kalorijski bombi nutela in kokakola ušli pred rdečo, je pokazala raziskava nemške nevladne potrošniške organizacije Foodwatch.

Ali bo industrijski prehranski semafor postal evropski standard, je prezgodaj reči, a se je bati, da bo šlo v to smer, saj ima prehrambna industrija ogromno lobistično moč. Vehementne so sicer tudi njene obljube o preoblikovanju živilskih izdelkov v bolj zdrave, a v Evropi je še vedno prekomerno težek ali debel vsak tretji otrok in vsak drugi odrasli. Epidemija debelosti se še kar širi in neprimerna prehrana je eden njenih glavnih dejavnikov. Debelost in z njo povezane bolezni pa niso le javnozdravstvena težava. Z lastnimi težavami obremenjeni posamezniki nimajo volje še za ukvarjanje z anomalijami sistema. Teh je vsak dan več.



Semafor brez rdeče

Od konca leta 2016 morajo biti vsa pakirana živila in pijače v Evropski uniji opremljeni s tabelo hranilnih vrednosti, ki navaja, koliko sladkorja, maščob, soli in beljakovin vsebuje sto gramov izdelka. Foto: Igor Zaplatil/Delo

Prijavi sovražni govor