Sito postaja gostejše

Bančni sistem je po milijardni dokapitalizaciji pred nekaj leti bolj kot kdaj prej podvržen tako budnemu očesu javnosti kot strokovnemu nadzoru. Sporne bančne prakse, zaradi katerih organi pregona še zdaj preiskujejo na desetine nekdanjih bančnih uslužbencev in kažejo med drugim na odpoved mehanizmov nadzora v bankah, naj bi bile preteklost. Postopki v zadnjih letih kažejo, da se spreminja tudi praksa imenovanja nadzornikov in članov uprav bank. Sito postaja gostejše.

Banka Slovenije je v zadnjih štirih letih opravljanje funkcije prepovedala dvema članoma nadzornega sveta, obema leta 2015, in sicer prvemu zato, ker ni izpolnjeval pogojev glede strokovne usposobljenosti, lastnosti in izkušenj, drugemu pa zaradi pravnomočne obsodbe zaradi kaznivega dejanja. Proti enemu je lani postopek za prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta ustavila. S položaja naj bi se umaknil sam. Trije nadzorniki NLB, vsi strokovnjaki z bančnega in finančnega področja, so, spomnimo, lani spomladi zgolj dva meseca po imenovanju odstopili, neuradno zato, ker bi ostali brez soglasja regulatorja, sami so kot razlog za odstop navajali diskreditacije in diskvalifikacije.

Manevrski prostor, ki ga ima pri presoji nadzornikov in članov uprav bank nadzornik bančnega sistema, je velik. Določa ga v resnici dokaj nedoločljiv pojem sposobnosti in primernosti, ki postaja zadnja leta pri presoji nadzornikov in članov uprav bank vse pomembnejši. Ta zahteva poleg strokovne usposobljenosti, znanja in izkušenj še ugled in integriteto, ki kaže, da so ne le ustrezni, ampak tudi primerni. Postopki na sodišču zagotovo sodijo med presoje vredne okoliščine, manevrski prostor regulatorja pa je ob strogih merilih po mnenju nekaterih morda le nekoliko preširok.