Skrivnost Angele Merkel

Nemška kanclerka Angela Merkel, od katere se na domačem političnem odru celo porazi odbijajo kot od teflona, se lahko za svoje uspehe zahvali tudi intelektu. Brez njega ne bi mogla doktorirati z naslovom Raziskovanje mehanizma razpadnih reakcij s prekinitvijo enojne vezi in preračun njihovih hitrostnih konstant s kvantnokemijskimi in statističnimi metodami, a je hči vzhodnonemškega pastorja uspešna tudi zaradi sposobnosti iskanja srednjih poti. Vsaj v razvitem svetu so te zaradi brisanja razlik med različnimi načini življenja vse pomembnejše.

Predvolilne kampanje še ni konec in v njih so vedno možna presenečenja, a socialdemokratskim tekmecem pod vodstvom Martina Schulza volivcev še ni uspelo prepričati, da so bili uspešnejši del sedanje velike koalicije, čeprav so v njej uveljavili velik del svojih programov. Vse kaže, da na ljudsko zadovoljstvo s krščanskodemokratsko prvakinjo ne bo vplivalo niti mešetarjenje z zakonsko zvezo za istospolne pare, čeprav je Merklova s tem razočarala bolj konservativne člane svoje unije CDU/CSU. Brez večjih prask se je postavila na noge tudi po velikem družbenem razburjenju zaradi begunske krize.

Vztrajanje pri tradicionalnih stališčih je tako za levico kot za desnico morda načelno, a ne pomaga veliko v državi, v kateri je levičarski kancler postavil tržne temelje sedanje gospodarske blaginje, skoraj 70 odstotkov ljudi – torej tudi številni volivci unije CDU/CSU – pa podpira izenačitev istospolnih partnerstev z zakonsko zvezo med moškim in žensko. Celo pri begunski politiki, ki tudi globoko razdeljuje javno mnenje, so lani na deželnih volitvah izgubljali tisti krščanski demokrati, ki so odkrito nasprotovali kanclerkini politiki odprtih vrat.

Nemčija je morda poseben primer, saj se kolektivni spomin še globoko zaveda grozljivih grehov iz časov druge svetovne vojne, država pa ima tudi srečo, da so njeni povojni voditelji ne glede na politične barve prepoznali najpomembnejše izzive svojega časa: Konrad Adenauer nujnost umestitve zahodnega dela države v evropske in čezatlantske integracije, Willy Brandt koristi približevanja vzhodu, Helmut Kohl zgodovinski pomen združitve in poglabljanja evropskega združevanja, Gerhard Schröder liberalne pogoje za gospodarsko uspešnost države. Sedanja kanclerka se je v zgodovino vpisala najprej z uspešnim reševanjem evrske krize. Čeprav je ta za nekatere še vedno sporna, se zdaj vse evropske države pohvalijo z gospodarsko rastjo, tam, kjer so uvedli primerne reforme, pa se zmanjšuje tudi brezposelnost.

Tudi tu se položaj še lahko spremeni, a zdaj »nepogrešljiva« država Evrope (Radoslaw Sikorski) premika figure na mednarodnem odru. Kritiki kanclerki še vedno očitajo, da se kiti s Schröderjevim gospodarskim perjem in povrhu pozablja na konservativne vrednote, a so večini volivcev pomembnejše tiste, ki bi jih v visoko razviti družbi blaginje lahko imenovali kar civilizacijske: skrb za tiste, ki potrebujejo pomoč, in spodbuda tistim, ki si lahko pomagajo sami. V času hitrih tehnoloških sprememb bo morala tudi Nemčija še dokazovati svojo gospodarsko superiornost, a je med njenimi političnimi lekcijami strpnost do družbenih revolucij 20. in 21. stoletja.