Skupinska samoutopitev

Na začetku novembra bo minilo leto dni od fotoseans politikov, ki so z varne razdalje spremljali, kako Drava teče nazaj v strugo. Kakšni med njimi – recimo oni že politično gotof – še zloščenih špičakov v mulju niso hoteli umazati.

Parodija na Slovenijo? Ne, resnica. Poplave so veliko več kot le krut skeč. So ogledalo države, ki je na tako rekoč vseh področjih svoj največji sovražnik.

V Sloveniji pade dvakrat več padavin od povprečja EU, hudourniške reke so večna nevarnost, zaradi neracionalne gradnje na poplavnih območjih pa je še toliko bolj treba skrbno negovati vodotoke.

To politiki, ki še niso gotofi, vedo. Nekateri med njimi celo poznajo podatek, da je za sanacijo vodotokov po povodnji 2010 in 2012 treba zagotoviti še 212 milijonov evrov. A v rebalansu proračuna za leto 2014 bodo postavko za odpravo posledic vseh neravnih nesreč znižali z 21 na pet milijonov evrov.

Štajerci in Korošci, ali še pomnite lanske obljube o pomoči? Obsavci so se novembra le kislo smejali. Pa ne vam, ampak politikom, ki so vam – tako kot dve leti prej njim – prodajali lažno upanje, novinarjem, ki so upanje širili, in volivcem, ki so nasedali puhlim besedam. Cirkus ob poplavah je le kapljica v morju kronične nekritičnosti Slovencev.

Prelivanje vode čez bregove ni novost. Ob Savi tik pred mejo s Hrvaško imajo protipoplavne načrte še iz časov Marije Tereze, nasipov še ne. Toda ali veste, da je Slovenija šele letos uradno izvedela, koliko zelo ogroženih poplavnih območij ima? 61! Izdelavo popisa ji je v okviru poplavne direktive iz leta 2007 naložila EU.

Brez tega bi se leta 2014 morda spraševali: »Ali veš, da po novem poplavlja tudi Sora/Kokra/Mirna?«

Zgodovinski spomin v deželi, ki se vsak večer pred TV drogira z aktualnimi političnimi zdrahami, ne obstaja. Človek bi pomislil, da si Slovenci ne zaslužijo lastne države, saj brez navodil Bruslja, Beograda ali Dunaja ne znajo pomagati sami sebi. Raje se utapljajo.

V naslednji finančni direktivi EU 2014–2020 bodo na voljo sredstva za protipoplavne ukrepe, Slovenija potrebuje 600 milijonov. Če država ne bo pripravila prostorskih načrtov (v zadnjih letih se prebuja), bo priložnost izgubljena.

Dosedanje izkušnje so slabe. Vodni sklad je od poplav 2007 v soju žarometov. A klasično slovensko je interpretacija zavajajoča, vrtičarska in prikriva nesposobnost odgovornih. Mnogi so obtožili Posavje, da z gradnjo hidroelektrarn izčrpava sklad. Spodnja Sava je resda zelo velik porabnik sredstev sklada. Toda preostanek denarja v skladu je ostajal nepočrpan, ker projektov za nasipe drugje po Sloveniji ni bilo. Leta 2009 je v proračunu države končalo 6,3 milijona protipoplavnih evrov.

Kaj je boljšega za neučinkovito državo, kot Slovenci, ki se namesto z njenim nedelom ukvarjajo z željami, da v naslednjih poplavah ne crkne njihova, ampak sosedova krava: »Kako pa to, da zdaj poplavlja tudi Sora/Kokra/Mirna?«