Smer: kanalizacija

Osnutek proračunov ljubljanske občine za prihodnji dve leti je prvi pokazatelj smeri razvoja in investicij glavnega mesta v prihodnjem obdobju. Končni rezultat, za kaj bodo šli mestni milijoni, bo po manjših spremembah v končnem predlogu in večjih v pričakovanih rebalansih bržkone precej drugačen. Pogled slabi dve leti nazaj, ko smo pisali o osnutkih proračunov za leti 2015 in 2016, pokaže, da je uresničena približno polovica izmed večjih projektov, ki so bili napovedani za to dveletno obdobje. Med preostalimi je večina takih, ki se bodo zaključevali v prihodnjem letu ali dveh, za nekatere, na primer zavetišče Gmajnice, pa bo potrebno še dodatno proračunsko obdobje.

Med projekti, ki bi po napovedih izpred dveh let morali biti že končani, a nimajo še niti zagotovljenega sofinanciranja, so evropski projekti komunalnega opremljanja. Če in ko bo izvedena dograditev kanalizacije v več deset naseljih MOL, na podlagi katere bodo lahko na javno kanalizacijsko omrežje končno priključili več tisoč občanov, bo Ljubljana komunalno precej bolj zgledno urejena. A da se to ureja šele v zaključku tretjega mandata trenutno vladajoče garniture (in realno gledano se bo še vsaj v prvi polovici prihodnjega mandata), ne more biti v ponos ne županu ne zeleni prestolnici Evrope.

Zgledno je že urejeno središče mesta, a se bo tudi v prihodnje zanj namenjalo veliko. Za ureditev širšega območja severnega dela Slovenske ceste so predvideli skoraj šest milijonov evrov. Kakšne spremembe se tam obetajo, na občini ne razkrivajo, češ da je dokumentacija še v pripravi. Zakaj skrivnostnost, verjetno vedo le občinski uradniki in piarovci, upamo pa, da so vsaj najetim zunanjim projektantom dali natančna navodila, kaj si sploh želijo. Nejasna začetna izhodišča so namreč pravi recept za kasnejše spremembe in s tem podražitve v obliki »dodatnih in nepredvidenih del«.

Oba osnutka sta nedvomno investicijsko naravnana: zanje je v dveh letih namenjenih okoli 200 milijonov evrov. Končni rezultat bo zagotovo nižji, saj umestitev projekta v proračun še ne pomeni nujno, da bo v predvidenem času res izveden. Zato je pomemben tudi podatek, za katere projekte v proračunu denarja ni. Tu lahko zaznamo nekoliko bolj realno načrtovanje kot v preteklosti. Zagotavljanje večjih vsot denarja za gradnjo garaže pod tržnico ali prenovo Roga bi bilo zaradi vseh postopkov, ki jih je treba še izvesti, metanje peska v oči. Tudi podatek, da bodo velike naložbe v športne objekte morale nekoliko počakati, je po lanskem odprtju Kolezije in gimnastičnega centra pričakovan. Kljub temu ostaja grenak priokus, ker je občina, kot kaže, dvignila roke nad Ilirijo in s tem prizadevanji, da bi mesto vendarle dobilo pokriti olimpijski bazen.

Svetla točka proračunskih aktov je razdolževanje, ki počasi poteka od leta 2011. Nova posojila so približno enaka zneskom, ki jih občina porabi za odplačila starih kreditov. Če se bo trend nadaljeval, bo čez nekaj let morda s kakšnim posojilom mogoče financirati tudi kakšen večji projekt. Morda pa celo dobimo pokriti olimpijski bazen.