Devet let in pol je minilo od trenutka, ki je spremenil tok moderne zgodovine. Osama bin Laden, katerega posmrtne ostanke so sinoči z ameriške vojaške ladje stresli v morje nedaleč od pakistanske obale, je bil eden glavnih akterjev zgodovinskega obrata.

Le nekaj dni po sesutju dvojčkov v New Yorku so Združene države sprožile globalno vojno proti terorizmu, ki se je nemudoma spremenila v globalno vojno terorja. V Iraku, Afganistanu in Pakistanu je v zadnjem desetletju umrlo skoraj pol milijona ljudi. Vojna terorja je kot »povratna informacija« obiskala tudi Madrid in London. Ni šlo za spopad civilizacij, temveč za boj za civilizacijo. Osama bin Laden je postal sinonim za islamski terorizem, Al Kaida pa alibi za teror, ki so ga nad lastnim prebivalstvom zganjali skoraj vsi režimi na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki.

Vojna terorja je v prvi fazi - kot posledica in ne kot vzrok - radikalizirala del islamskega prebivalstva od Mavretanije do Indonezije. Samomorilski napadi so se vrstili, zdelo se je, da je širitev sovraštva in konflikta nezaustavljiva. Toda islamski skrajneži, otroci svete vojne proti sovjetskim okupatorjem v Afganistanu in ameriških ter pakistanskih obveščevalnih služb, niso bili le vojne z Združenimi državami in »dekadentnim Zahodom«. Bili so tudi vojno proti svojim ljudem, ki so serijsko umirali v samomorilskih in bombnih napadih, vzporedno pa se je tako v Iraku, kot v Afganistanu povečevala prisotnost tujih vojakov, kar je konflikt le še stopnjevalo. Zategadelj je bila Al Kaida vojaško poražena tako v Iraku, kot Afganistanu. V Pakistanu je bilo drugače, zato ni nikakršno presenečenje, da je pokojni šejk Osama živel v velikem pakistanskem mestu in to v neposredni bližini lokalne vojaške akademije.

Al Kaida ni bila poražena le na vojaškem polju. Izgubili so tudi boja za islamska srca in misli, kar je najbolje dokazala letošnja »arabska pomlad«. Protestniki na ulicah Kaira, Tunisa, Bengazija in Sane so zahtevali svobodo in demokracijo. Njihove zahteve so bile sekularne in nenasilne. Al Kaida je sama sebe odrinila na smetišče zgodovine. Tam je končal tudi njen ustanovitelj Osama bin Laden.

Njegova smrt ima predvsem simbolen pomen. Tako za Združene države, ki jim smrt načrtovalca 11. septembra ponuja možnost družbene katarze, kot za islamske skrajneže, ki so izgubili svojega duhovnega in vojaškega voditelja.

Osama Bin Laden Foto: EPA