Tiskane izdaje
Kako odgovorna bi morala biti politika, ko se odloči, da bo, ko je to seveda nujno, med državljane zasejala občutek nelagodja? Zelo. Kako tega ne narediti, sta pokazala dva primera – prvi je bil nepotrebno vladno obdajanje Slovenije z rezilno žico in povečevanje pooblastil vojski, drugi je povezan s svežo dramaturgijo prvega parlamentarnega nadzornika obveščevalnih služb Branka Grimsa.
Njegova komisija je pred kratkim obravnavala osnutek Europolovega poročila o terorizmu v EU. Stanje je, je po seji komisije teatralno razlagal poslanec, »naravnost alarmantno«, lani da so v EU preprečili kar 211 terorističnih napadov in aretirali več kot tisoč ljudi. Kot je običaj pri politiki, še posebno pa v poslančevi stranki, ki aktivno sodeluje pri ustvarjanju antibegunskega razpoloženja, je treba takšno sejanje panike vzeti pod drobnogled. Neresnica je bil že stavek o 211 preprečenih napadih; ta številka namreč vključuje tudi izvedene in delno uspešne napade. Poslanec pa je »pozabil« navesti, da je ta podatek le nekoliko višji od številke iz leta prej. Edino, kar je res, je dejstvo, da sta dva tragična lanska džihadistična napada v Parizu odnesla največ nedolžnih človeških življenj. Toda poslanec se ni ustavil le pri tovrstni manipulaciji, ampak je zamolčal še en ključni podatek – da največ terorističnih napadov v EU še vedno izvedejo domače separatistične organizacije.
Seznam manipulacij pa se tudi tu ne konča – predsednik ene najpomembnejših komisij v državnem zboru je zatrdil, da so podatki skriti pred javnostjo. Kar sploh ni res. Europol jih vsako leto javno predstavi in vsakemu državljanu EU bodo zelo natančni podatki na voljo že čez slab mesec dni.
Slovenija torej še zdaleč ni podobna sobi za paniko. Določene države EU so resnično, tudi danes, zelo ogrožene, Slovenija niti najmanj. Ogrožajo jo le neodgovorni politiki.
