Sodnica je rekla Dovolj!

Ko bi le bilo več tako odločnih besed na sodiščih, kot smo jih slišali v primeru Konstruktorja.

Objavljeno
09. november 2011 17.46
Posodobljeno
09. november 2011 19.30
Urban Červek, Maribor
Urban Červek, Maribor
»Končno!« je bilo slišati pred dnevi na mariborskem sodišču, ko je sodnica razglasila stečaj Konstruktorja in se je zadnji večji gradbinec v Mariboru pridružil neslavni usodi MTB, Stavbarja Gradenj, Cestnega podjetja Maribor in drugih.

Ironično, odločitev za stečaj je bila med delavci sprejeta pozitivno, kljub najslabšemu izidu za njihovo podjetje. Ne le zato, ker bodo tako rešeni agonije in bodo po petih mesecih brez plač le lahko začeli uveljavljati pravice socialne države; prijavili se bodo na zavod za zaposlovanje, nekaj denarja si lahko obetajo tudi od jamstvenega sklada.

Vsaj tistih nekaj deset zaposlenih, ki so bili takrat v sodni dvorani, je namreč malo zadoščenja lahko dobilo tudi ob prizoru, kako nemočen je bil videti direktor podjetja Samo Majcenovič. Na jasno in odločno vprašanje sodnice, kje bo dobil denar za plače in do kdaj, je po nekaj slabih izgovorih in poskusih izmotavanja kar utihnil. In sodnica je brez odlašanja razglasila stečaj.

Brez imenovanja izvedencev finančne stroke, prelaganja razprav, neskončnih odvetniških izvajanj. Preprosta logika je, da brez plačila delavci ne bodo delali, podjetje brez dela pa ne more preživeti, smo slišali ob odločitvi.

Pravo mini nadaljevanko je mogoče sestaviti iz arhivskih člankov v našem časopisu, ko smo skoraj pol leta pisali o obljubah direktorja o skorajšnjem izplačilu plač. Nobena se ni uresničila, delavce je očitno vlekel za nos.

Komu je v interesu takšno zavlačevanje na račun zaposlenih in tudi drugih upnikov podjetja, lahko zgolj ugibamo. Podobne manevre smo lahko spremljali pri prav vseh gradbincih, ki so se znašli v težavah; in pri nobenem, ne pri SCT ne pri Vegradu in še bi lahko naštevali, se na koncu ni izšlo in podjetje je moralo v stečaj.

Odgovor na zgornje vprašanje se mogoče skriva tudi v umazanih podrobnostih o sumljivih poslih vodstva Konstruktorja. Te so začele v javnost curljati zadnje dni, iz njih pa si zlahka ustvarimo sliko o načinih, s katerimi je mogoče iz podjetja na zasebne račune izčrpati kar največ denarja. Žal pridejo takšne informacije na dan šele, ko vpletenim že zelo teče voda v grlo in zato očitno ne izbirajo več sredstev.

O kazenski odgovornosti nekdanjega vodstva Konstruktorja se bo presojalo v drugih sodnih postopkih, če ti bodo. V opisanem insolvenčnem postopku pa je bilo odločno ravnanje sodišča zelo dobrodošlo. Ljudem je vrnilo nekaj dostojanstva, sodstvu pa kanec nujne avtoritete.

Ko bi le bilo več tako odločnih besed na sodiščih, kot smo jih slišali v primeru Konstruktorja! Sodniki imajo v časih gospodarske krize zgodovinsko priložnost, da se postavijo na pravo stran in namesto da postanejo del problema, postanejo del rešitve. Sodniki lahko postanejo del rešitve, in ne del problema.