Tiskane izdaje
Decembra 1991 je skupščina Republike Slovenije načelo socialne države uveljavila kot ustavno normo. Je državni zbor, zakonodajna oblast, ki je bila prvič izvoljena 6. decembra 1992, tej ustavni normi sledil? Ob ustavi so zakoni temeljni urejevalci odnosov med ljudmi.
Državni zbor načela socialne države ni absolutiziral. Kar ni nujno slabo. V ustavi je še nekaj členov, ki načelo socialne države postavljajo v širši kontekst. Da bi skupnost napredovala, potrebuje tudi pošteno tekmovanje med ljudmi.
Zapleteni statistični kazalniki, ki govorijo o revščini, opozarjajo na dve dimenziji. Prvič, v revščini v zadnjem desetletju živi od 11 do 15 odstotkov prebivalcev Slovenije. Če pa pod povečevalno steklo postavimo še podatke o revščini med starejšimi osebami, je številka še bolj skrb vzbujajoča. Lani je v siromaštvu (oziroma kot rečejo statistiki – pod pragom tveganja za revščino) živela petina starejših od 75 let. Bila so že slabša leta.
Pred slabim desetletjem je v siromaštvu živela četrtina ljudi, starejših od 75. Če pa statistično križanko povečamo, ugotovimo, da siromaštvo daleč najbolj ogroža ženske, starejše od 75 let. Leta 2011 je 34,6 odstotka starejših žensk živelo pod pragom tveganja revščine. Med moškimi, starejšimi od 75 let, je pod pragom tveganja revščine takrat živelo 12 odstotkov tega dela prebivalstva. Zadnjih pet let se slika sicer izboljšuje. Še vedno pa v statistično izmerjenem siromaštvu živi več kot četrtina žensk, starejših od 75 let, in »le« desetina moških iz iste starostne skupine.
A vrnimo se k uvodnemu vprašanju: je zakonodajni oblasti vsakdanje življenje ljudi uspelo urediti tako, da bi sledila normi ustavodajne skupščine? Ni ji uspelo. Tolažba, da se v zadnjih letih reči izboljšujejo, je slaba predvsem zato, ker so se razlike med ljudmi, ki ne temeljijo na pošteni tekmi, v 25 letih preveč povečale.
