Ovira na minskem polju

Ko politični in drugi interesi prevladajo nad državotvornimi dejanji, se ponavadi končna slabo za državljane.

Objavljeno
23. junij 2017 19.01
Nejc Gole
Nejc Gole
Z dogovorom med gospodarskim ministrstvom, Perutnino Ptuj in skladom kmetijskih zemljišč o nadomestni zemlji za kmete je Magna korak bližje investiciji v Hočah. A le korak. Na poti do uresničitve projekta stoji velika ovira, ki se imenuje pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Za uspešno pot do cilja mora Magna s pomočjo gospodarskega ministrstva in občine Hoče - Slivnica to oviro preskočiti - in to zelo hitro. Ta prepreka je posebno velika, ker pot vodi po vročem političnem minskem polju.

Z dogovorom o zemljiščih lahko država ponudi kmetom zemljo v zameno za tisto, ki jo bodo prodali za Magnin obrat. Zato se bodo predstavniki države lažje pogovarjali s kmeti, s čimer se manjša možnost za razlastitev lastnikov zemljišč. Ta bi bila zelo slaba popotnica za investicijo.

Zelo hitro pa se bo moral skleniti tudi postopek za okoljevarstveno soglasje, sicer bo Slovenija v tekmi za investicijo, ki lahko v prihodnosti prinese več tisoč delovnih mest, diskvalificirana, družba, ki je bila v Avstriji izbrana med najboljše delodajalce, pa bo zaposlovala drugje. Doslej je bila hitrost pridobivanja soglasij za investicije bližje polžji kot zajčji.

Investitor bo moral prepričati agencijo za okolje (Arso) in stranke v postopku, da je investicija okoljsko nesporna in ustreza vsem zahtevam. Magna Steyr pričakuje, da bodo izpusti emisij zaradi novejših tehnologij večinoma nižji kot v lakirnici v Gradcu, menda pa tudi od Revozove v Novem mestu. Pa sta obe v neposrednih bližini bivališč.

Razumljivo je, da imajo mnogi vprašanja in dvome o Magninem projektu, saj bi avtomobilska tovarna močno posegla v prostor in okolje. Ti morajo dobiti odgovore in jih dobivajo. Arso pa mora hitro, a tudi podrobno preučiti vplive investicije.

A vse prevečkrat je v pogovorih o Magni slišati precejšnja zavajanja. K temu prispeva tudi, da je ta projekt postal vroča politična zgodba. Janez Janša in njegova SDS sta se jasno postavila proti Magni - morda tudi zato, ker te investicije niso pripeljali sami. Magnina lakirnica, ki bi povečala konkurenco na trgu dela, verjetno prav tako ne bi ustrezala sedanji lakirnici v Hočah. Ta je v lasti podjetja ADK, katerega solastnik in direktor je Friderik Čeček, član civilnodružbenega gibanja Zbora za republiko, ki je blizu SDS.

Magna ni edini primer politikanstva pri nas. Medtem ko država novo progo med Koprom in Divačo na papirju gradi dvajset let, se predsednik vlade pet pred dvanajsto spomni, da bi zgradil dvotirno progo, opozicija pa poziva k razpisu referenduma in ogroža pridobitev evropskih sredstev. Podobno je s privatizacijo NLB. Po treh letih vladanja je Miro Cerar pet po dvanajsti prekinil prodajo največje slovenske banke po relativno dobri ceni in ogrozil njen obstoj kot mednarodne bančne skupine, kot argumente pa neprepričljivo navajal že dolgo znane okoliščine.

Ko politični in drugi interesi prevladajo nad državotvornimi dejanji, se ponavadi končna slabo za državljane.