Sveži veter in tobačni dim
tor, 16.02.2016, 06:00
Sveži veter in tobačni dim
Finančni vidik je v kalvariji, ki jo povzroča tobačni dim, še najmanj pomemben.

Danes bo pri nas zaradi kajenja tobaka umrlo deset ljudi, najmanj dva med njimi bosta mlajša od 60 let. Enaka zgodba se bo ponovila jutri in tako vsak dan v slehernem koledarskem letu - vse dotlej, dokler Sloveniji ne bo uspelo zajeziti tobačne epidemije, ki jo, predvsem med mladimi, ohranjajo in krepijo tobačni lobiji.

Eno je, če pri kajenju vztraja odrasel, polno odgovoren človek, ki se zaveda, kaj s svojo razvado povzroča svojemu organizmu, in dobro ve, da bo to njegovo početje v življenjski bilanci pustilo prepoznaven, včasih, žal, tudi usoden pečat. Nekaj popolnoma drugega pa so oglaševalski prijemi, s katerimi tobačna industrija nove potrošnike novači med vse mlajšimi. To nedopustno početje ji, kot potrjujejo najnovejši podatki, pri nas še vedno dobro uspeva, saj se tobačnemu dimu danes ne more več upreti kar dobra desetina petnajstletnikov.

Če vemo, da kajenje dokazano povzroča odvisnost, je jasno, da tobačna industrija v najširšem pomenu besede prav z mladimi daje veter v jadra svojim prizadevanjem za povečevanje tržnega deleža. Ta ista industrija je več let v svojih sefih skrivala podatke o škodi, ki jo povzroča tobačni dim. Toda znano je, da kajenje tobaka, aktivno ali pasivno, škodi vsakemu organu v telesu. Znano je, da v organizmu pušča odtis več kot 4000 škodljivih snovi, skritih v cigareti, med katerimi je več kot 60 takih, ki dokazano povzročajo raka.

Ozaveščenost na tem področju se je v zadnjih letih sicer močno izboljšala, vendar je jasno, da sedanji regulativni vzvodi niso kos visokim finančnim vložkom industrije. Ta vztrajno preglaša opozorila medicinske stroke, predvsem onkologov. Ti določajo diagnoze, ki posameznika lahko najhitreje prepričajo o smiselnosti in tehtnosti razlogov za opustitev kajenja - žal pa je ta odločitev včasih sprejeta prepozno.

Zato se zdi samoumevno, da so prizadevanja za preusmeritev temnih oblakov nad početje tobačne industrije dosegla višjo raven. Z restriktivnejšimi prijemi do industrije, ki bodo v celoti onemogočili oglaševanje. Z odločnejšim poseganjem v integriteto tobačnih proizvajalcev naj bi počasi vendarle zmanjšali breme, ki bo sicer na račun zastrupljajočih učinkov tobačnega dima po sedanjih ocenah v 21. stoletju zahtevalo kar milijardo življenj.

Pri nas kadi že vsak četrti odrasli, breme saniranja uničujočih posledic tobačnega dima pa v grobem dosega okoli 1,8 milijarde evrov na leto. A finančni vidik je v tej kalvariji v resnici še najmanj pomemben, je le del celovitega bremena, ki ga najbolj občutijo oboleli posameznik in njegovi bližnji. Navsezadnje skoraj vsak med nami pozna vsaj eno osebno zgodbo, v kateri je tobak odločil, kdaj in kako bo nekomu izzvenelo življenje.

Da je tudi v Sloveniji na tem področju zapihal sveži veter, kaže odziv javnosti, ki večinsko podpira odločnejše prijeme v okviru nekoč tako osovraženega tobačnega zakona. Novela zakona bo kmalu v javni razpravi, novosti bodo zaživele najpozneje maja. Vsak posameznik pa se bo, seveda, sam odločil, kam ga bo vodilo odločanje med svežim vetrom in tobačnim dimom.



Sveži veter in tobačni dim

Foto: Reuters

Prijavi sovražni govor