Terminator, nadaljevanje

Novembra bo v Ljubljano na konferenco o energetski prihodnosti priletel Arnold Schwarzenegger. Kot guverner Kalifornije je uveljavil načrt, ki je ameriško zvezno državo usmeril na pot nizkoogljične družbe.

V torek je na zaslišanju v državnem zboru kandidat za ministra za infrastrukturo Peter Gašperšič šesti blok (Teš 6) Termoelektrarne Šoštanj postavil tja, kamor ga je po vseh zgodah in nezgodah ter ob dejstvu, da v njem že poskusno kurijo, brez večje škode še edino mogoče umestiti: »S to zadevo moramo živeti naprej,« je dejal novinarjem in za vsak primer tudi on napovedal revizijo investicije in dolgoročne ekonomike Teša 6. Elektrika iz njega bo draga, brez njega pa bi bila dražja uvožena elektrika.

Dan prej so ustavili Termoelektrarno Trbovlje (Tet), ker so pokurili zadnji premog, novega pa ne morejo kupiti. Že v petek, kar so skrivali do ponedeljka, je po le pol leta odstopil predsednik uprave Premogovnika Velenje (PV).

Gašperšič v državnem zboru ni pojasnil svojih pogledov na oba energetska stebra, od katerih v drugem in napol zasebnem nabijajo dobičke, v prvem in državnem pa se holding ukvarja z izgubami v PV in Tetu, z napovedjo izgub v Tešu in interno ceno šaleškega premoga. Je pa Gašperšič napovedal dokončanje in sprejetje dolgoročne energetske strategije Slovenije.

Pustimo ob strani dejstvo, da akterje Teša 6 policija že vsaj dve leti preiskuje. Prezrimo za trenutek, da je državni del energetike, sešteto iz obeh stebrov, še visoko nad vodo. Pozabimo, da kot tretjega energetskega stebra Slovenija ne obravnava vseh majhnih alternativnih virov elektrike na domačih strehah upokojencev – nasprotno, zaradi pridobitne dejavnosti jim celo jemlje pokojnine, čeprav je za alternativne vire s subvencijami in zagotovljenimi odkupnimi cenami zdevala že za vsaj poldrugi Teš 6 denarja. Opozorimo tokrat na tisto, zaradi česar nasprotniki Teša 6 izgubljajo razsodnost in celo novinarje tlačijo v ta ali oni energetski lobi. Spomnimo, da dosedanja energetska neodvisnost Slovenije ohranja sorazmerno konkurenčnost zdravega dela gospodarstva ter da država le s Tešem 6 lahko pravočasno izpolni obljubo Evropi o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

Zelo verjetno je, da je Teš 6 vsaj v notranji politiki izsiljen projekt. Vse tudi kaže, da se je denar s projekta lepil na številne prste. Javno zgražanje ljubiteljskih poznavalcev energetike nad tem bi moralo nadomestiti čudenje, zakaj jih še niso zaprli.

Ne nazadnje pa se vprašajmo, kdo je postavljal nadzornike in vodilne menedžerje v državni energetiki, kdo jih je ob vsakem pišu skozi parlament in vlado tako pogosto menjaval? Odgovora ni treba iskati daleč: politiki.

Ivan Pohorec, do pred kratkim predsednik uprave velenjskega rudnika, je odstopil, ko je ugotovil, da domači energent in z njim energetska bilanca Slovenije nista prva skrb lastnikov.

Tudi slavni Arni nam novembra v Ljubljani ne bo mogel nič povedati o naši energetski prihodnosti. Če mu bodo povedali, kako je pri nas, še »I'll be back« ne bo rekel, ko se bo vračal na letalo.