Težave so resne

Marcel Rodman po porazu s Poljsko ni mogel skriti razočaranja, a risov še noče odpisati iz boja za skupino A.
Fotografija: Marcel Rodman ni po svoji volji končal reprezentančne kariere. Foto Aleš Černivec
Odpri galerijo
Marcel Rodman ni po svoji volji končal reprezentančne kariere. Foto Aleš Černivec

Saj ne vem, kaj naj rečem, vsi smo zelo razočarani. Veliko je 'matranja', pa nobenega rezultata. Fantje se trudijo, igre ni. Sploh ne takšne, za katero mislimo, da so jo sposobni. Ne bi rad bil preveč pameten ali kritičen, vendar nekaj res ne štima.

Odgovornost je na trenerskem štabu in igralcih, da najdejo rešitve. Stvari je pač treba popraviti. Zdaj bolj kaže, da se bomo borili za obstanek kot napredovanje. S takšno igro težko upamo na kaj več. Pa vseeno, naslednja tekma se začne z 0:0. Najprej moramo premagati Madžare, potem pa bomo lahko začeli računati. Morda se na koncu ob ugodnem spletu okoliščin zgodi, da nam še vedno uspe osvojiti vsaj drugo mesto.



Je pa veliko odprtih vprašanj. Napade se veliko meša, izgleda, da sploh še niso našli pravih kombinacij. V določenih trenutkih stvari delujejo, imam pa občutek, da trenerji še niso našli, kar iščejo. Že prvo tekmo z Britanci so začele drugačne trojke kot prej na pripravljalnih tekmah. Kot igralcu mi je bilo vselej lažje z nekom igrati dalj časa. Včasih kemija pride hitro, včasih pa je treba delati na tem, da prideš na isto valovno dolžino. Mešanje je razumljivo za pripravljalno obdobje, ne pa zdaj, ko gre zares. To je znak, da nekaj ni prav.

Težko mi gledati tekme po televiziji, ker ne morem nič storiti. Lahko se 'sekiram' ali ne. Če bi se sam prečrtal iz reprezentance, bi bilo verjetno lažje, tako pa se nisem, zato je občutek toliko bolj grenak. Želel sem biti zraven.