Todorićeva prelomnica

Agrokor je največja družba na Hrvaškem in ena največjih v jugovzhodni Evropi, v 26 hčerinskih podjetjih zaposluje okoli 60.000 ljudi, med njimi je tudi slovenski najboljši sosed, na katerega policah je po opažanju kupcev vse več hrvaških in vse manj izdelkov slovenskih dobaviteljev, kar v Mercatorju vseskozi zanikajo. Po javno dostopnih podatkih ima imperij Ivice Todorića za okoli šest milijard obveznosti, od tega za več kot tri milijarde evrov kratkoročnih. Ob teh številkah se zvrti.

Mnogi menijo, da je Agrokor too big to fail (prevelik, da bi (pro)padel). Kakšne scenarije snujejo v Zagrebu za rešitev, ne bomo ugibali. Dejstvo pa je, da je agencija Bloomberg v posebni analizi, namenjeni vlagateljem, pred kratkim objavila ocene analitikov, ki niso prepričani o Agrokorjevi finančni stabilnosti, niti o sposobnosti upravljanja dolga. V hrvaškemu velikanu so bili redkobesedni, imajo »načrt in strategijo, ki jo bodo uresničevali v ustreznih časovnih rokih«, drugega pa ne pojasnjujejo.

Danes smo preverili razpoloženje trga kapitala na borzi v Berlinu: Agrokorjeva obveznica, ki bo zapadla leta 2019 in je sredi januarja strmoglavila, se ni pobrala in kotira po manj kot 80-odstotni nominalni vrednosti. Agrokor je tudi na radarju londonskega cityja. Zaupanje vlagateljev je torej načeto, pa tudi zaupanje bank.

Ob veliki zadolženosti je težava tudi to, da se Agrokor srečuje s konkurenco trgovcev z zahoda, diskontarjev, ki se zadolžujejo po nekajkrat nižji obrestni meri. Zdaj je videti, da do novih ugodnih posojil, s katerimi bi refinanciral stara, ne more. Analitiki omenjajo pomemben kazalnik – prosti denarni tok –, ki naj bi se v prihodnjih treh letih gibal okoli nič; to pomeni, da vračanja kreditov iz prostega denarnega toka ne bo, saj ga bodo večino pojedle obresti. Je mogoče podatke o stanju v Agrokorju primerjati z alarmantnimi razmerami, ki smo jim bili priča pred leti v naših prezadolženih holdingih in gradbenih velikanih pred propadom? Vsekakor je Agrokor tipičen primer zadolžene družbe, ki so jo negativne informacije postavile v kot, ko je izgubila zaupanje in svojih posojil ne more vrniti drugače kot z najemom novih posojil. Ker je zaupanje izgubil, bo težko dobil druge banke, ki bi dale ugoden denar za poplačilo obveznosti do dveh ruskih bank, če mu posojil ne bosta obnovili. Ker so med preostalimi upniki predvsem mednarodne institucije (skupaj z EBRD), bodo najbrž hitro ukrepale, da same ne bi izgubile preveč.

Prodaja premoženja Agrokorja se že dogaja, ta teden je prodal podjetje za gospodarjenje z odpadki E-Kolektor, pojavile so se informacije, da se Coca-Cola zanima za Jamnico. Imperij Ivice Todorića je vsekakor pred prelomnico, pred kakršno še ni bil. Ko jo bo prestopil, bo drugačen, kot je zdaj. Zagotovo bo manjši ali pa v lasti drugega velikega investitorja in Ivica Todorić Agrokorja, ki ga zdaj obvladuje prek svojega holdinga s sedežem na Nizozemskem, v prihodnje ne bo več lastniško nadzoroval. Tudi Hrvaška bo drugačna, če bo odšel Agrokor.