Tovornjaki se bodo 
še ustavljali

Elektronsko se bo še dolgo cestninil izključno promet vozil, težjih 
od tri tone in pol.

Objavljeno
12. marec 2012 18.52
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo
Državna avtocestna družba je/bo po nalogu vlade ustavila mednarodni razpis za vzpostavitev elektronskega cestninjenja na slovenskih avtocestah. Koalicijska pogodba predvideva odstranitev cestninskih postaj, ki ovirajo promet in zmanjšujejo varnost.

Zadnji dve slovenski vladi sta pripravili tri akcijske načrte uvajanja elektronskega cestninjenja: v drugem se je Janševa prva vlada odločila za satelitski sistem, Pahorjeva vlada pa je v veljavnem načrtu naredila korak nazaj in izbiro prepustila trgu. Predpostavka vseh je bila anonimnost in nesledljivost, vse drugo pa je v Evropski uniji še nedoločeno.

Cestninske postaje so na avtocestnem omrežju ostale iz časov, ko je bil dotedanji zaprto-odprti cestninski sistem za osebna vozila zamenjan z vinjetnim sistemom. Kljub prvotni napovedi, da bo Dars cestninske postaje hitro odstranil, se štiri leta po uvedbi avtocestnih nalepk to še ni zgodilo.

Tovorni promet se še vedno cestnini »po starem«. Tovornjaki oziroma vsa vozila z nosilnostjo nad tremi tonami in pol se še naprej ustavljajo na cestninskih postajah, kar se do uvedbe elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku ne bo bistveno spremenilo. Ne glede na to, ali plačujejo vozniki cestnino z gotovino, plačilnimi karticami ali s tablicami ABC, se morajo ustaviti ali najmanj zmanjšati hitrost na minimum.

Zagovorniki odstranitve cestninskih postaj poudarjajo varnostne dejavnike. Preprosta odstranitev sredinskih hišic ne pride v poštev, saj bi to še zmanjšalo varnost. Namesto upočasnitve vseh vozil bi mimo stoječih tovornjakov, ki se bodo nekako morali vključiti nazaj v promet, drveli osebni avtomobili. Posebej tisti, ki omejitev že doslej niso spoštovali in so jih ovire v podobi cestninskih postaj najbolj motile.

Vsestranska rešitev problema bi bilo elektronsko cestninjenje tovornega prometa, v katero je bilo vloženega že precej denarja. Ker je njegovo uvajanje prestavljeno nekam v prihodnost, velja opozoriti, da tudi ohranjanje sedanjega stanja ni brez stroškov. Dars bo namreč moral posodobiti sedanji sistem ABC, ki je bil po upravičenem pritisku prevoznikov predelan za njihovo začasno uporabo.

Gre za zastarelo mikrovalovno tehnologijo, ki buri duhove že vse od uvedbe – tako zaradi frekvenc kot zaradi izvajalca, kar se kljub formalni spremembi lastniške strukture podjetja Traffic Design verjetno ni spremenilo. Tehnologija in oprema sta preživeti in zastareli, rezervnih delov ni, tako bo posodobitev, ki ne bo brezplačna, nujna.

Najbolj elegantno bi zato bilo, da bi namesto ABC dobili sodoben elektronski sistem. Pri tem je treba povedati, da je bilo uvajanje elektronskega cestninjenja za osebna vozila vedno zgolj hipotetično in odmaknjeno daleč v prihodnost. Najbolj racionalna odločitev bi bila, da se s projektom elektronskega cestninjenja, v katero so bila že vložena znatna sredstva in znanje, tudi domače, nadaljuje – a z jasno opredelitvijo, da gre izključno za cestninjenje tovornega prometa.