Tiskane izdaje
Saudska Arabija je svojo (v)oljno koalicijo sunitskih arabskih držav, s katerimi je danes poletela nad šiitske cilje v Jemnu, sestavljala dosledno in dolgo. Ko je proti Sani poletelo več kot sto vojaških letal, je saudski dvor s svojimi tesnimi zavezniki sprožil natančno načrtovano in pričakovano vojaško operacijo, ki bo imela za prihodnost Bližnjega vzhoda pogubne posledice.
Nikakor ni naključje, da je uradni Riad že več let najboljša stranka svetovnih trgovcev z orožjem (predvsem z vojaškimi letali). Bilo je le vprašanje časa, kdaj bodo saudski šejki s svojimi sunitskimi pajdaši in podporo Združenih držav krenili v veliko vojno. A ne le s šiitskimi milicami v Jemnu, ki so v zadnjih mesecih prevzele nadzor nad velikim delom najrevnejše arabske države, ampak predvsem s šiitskim Iranom, s katerim že vse od izbruha iraške državljanske vojne leta 2004 in njenega brutalnega nadaljevanja v Siriji bije srdito vojno za prevlado nad Bližnjim vzhodom. To nikakor ni le »ideološko-verska vojna«: to je vojna za nadzor nad energetskimi viri (predvsem nafto), vodo, zemljo in ključnimi svetovnimi trgovskimi potmi. V primeru Jemna ne gre pozabiti, da gre skozi Adenski zaliv približno 70 odstotkov vse tovorne ladijske trgovine. Tudi zato ni presenetljivo, da se je »saudski koaliciji« z vojaškimi ladjami pridružil tudi Egipt, katerega gospodarstvo je močno odvisno od Sueškega prekopa.
Jemenske puščave in gore zato postajajo eno ključnih bojišč regionalnega in vse bolj tudi globalnega konflikta, ki se širi v koncentričnih krogih, v njem pa sodeluje ves svet. Meje Bližnjega vzhoda hitro padajo, nove pa se rišejo po »sektaških črtah«, kar zagotavlja stanje stalnega kaosa. Iran s svojimi »zavezniki« gotovo ne bo molčal. Danes smo vstopili v novo poglavje bližnjevzhodne tridesetletne vojne.
