Trnje tveganja

Vsako zdravilo ima tudi stranske učinke – kot bi z dobrodejnimi učinki človek zaužil tudi kanec strupa.

Objavljeno
24. januar 2013 19.59
Diana Zajec, zdravje
Diana Zajec, zdravje
Danes bi le težko našli človeka, ki nikoli v življenju ni dobil ali zaužil nobenega zdravila. Prvi zaščitni odmerki pričakajo že komaj rojeno bitjece, tako rekoč v trenutku, ko iz varnega zavetja materinega trebuha pokuka v ta naš svet, v okolje bakterij in virusov. Z njimi je človek obdan, naokrog jih prenaša na sebi in v sebi. Brez posebne škode. Vsake toliko pa to znosno simbiozo poruši bolezenska klica, ki človeka povsem od blizu sooči z boleznijo in vsemi njenimi razsežnostmi, proti katerim se je včasih težko boriti, še teže pa v tem boju zmagati.

Pri tem se zdi nevzdržno, da človeka, ki zboli, ne ogroža le bolezen, ampak je s trnjem tveganja lahko obdana tudi rešilna bilka v zdravljenju: zdravila, ki pomagajo pri premagovanju bolezni, pripravki, ki naj bi pripomogli h krepitvi imunskega sistema, cepiva, ki zagotavljajo zaščito pred okužbami z virusi. Zdravila danes omogočajo premagovanje bolezni, zaradi katerih so ljudje še ne tako davno umirali, bolniki s kroničnimi obolenji z njimi premagujejo težave, ki jim jih nalaga življenje. Po drugi strani pa ima prav vsako zdravilo tudi stranske učinke – kot bi skupaj z dobrodejnimi učinki človek zaužil tudi kanec strupa, katerega učinek se lahko povsem porazgubi ali pa, nasprotno, povzroči novo resno težavo. Včasih prej, drugič kasneje. Morda pa nikoli.

Pa vendar, treba je narediti vse, da bi se tovrstnim škodljivim neželenim učinkom čim bolj učinkovito in temeljito izognili. V sistemu je veliko varovalk, ki bi morale pomagati pri preprečevanju takšnih učinkov zdravljenja, a ne delujejo dovolj dobro. Še ne. Skoraj vedno se zatakne pri dveh ključnih dejavnikih: pomanjkanju časa in kadra. Posledic takšnega dogajanja in vrzeli v sistemu, ki marsikdaj zakrivijo takšno stanje, je veliko. Preveč.

V nacionalnem centru za farmakovigilanco, kjer zbirajo podatke o neželenih učinkih pri zdravljenju z zdravili, iz leta v leto prejemajo ogromno poročil o tovrstnih dogodkih, ki imajo zelo širok razpon, od komaj omembe vrednih do usodnih. Številke se gibljejo od 400 do 750, pri čemer je jasno, da te ponazarjajo le prijavljeni delež odklonov, ki še dodatno slabšajo zdravje slovenstva. Spodbudno pa je, da se vrstijo ukrepi za izboljšave. Med njimi je zagotovo omembe vredno uvajanje nove spletne aplikacije, narejene pod okriljem lekarniške zbornice. Preglednost nad naborom zdravil in varnostjo njihovega jemanja, ki se zdaj, denimo, pri obnovljivih receptih še dodatno izmika nadzornim žarometom, se bo s tovrstnimi vzvodi, ki domišljeno povezujejo delo zdravnikov ter lekarniških in bolnišničnih farmacevtov, močno povečala.

In tako se bo, upajmo, sčasoma zmanjšal tudi strah, ki prevzame obolelega, ko začne prebirati papirnate plahte, priložene vsakemu zdravilu. O možnih stranskih učinkih. Ob tem branju se slabo počutje, povsem razumljivo, poveča, skrb pa podvoji. Tudi zato, ker ni pri roki odgovornega strokovnjaka, ki bi ta strah lahko razpršil. Ker nima časa za to. Čas pa teče …