Ukinimo še ministrstvo!

Vlada Mira Cerarja je komaj ogrela fotelje, pa sta odšla že dva gospodarska ministra, pravzaprav kandidat Pfeifer in zdaj še minister Petrovič. Najmanj, kar lahko zapišemo, je, da ima premier slabe kadrovske svetovalce. In da zato zaupa tudi napačnim ljudem. Res je, stranko je ustanovil le dva meseca pred volitvami – a zmagal je z obljubami o več etike in poštenja v politiki. In zato mora zdaj izdajati račune.

Minister za gospodarstvo po razkritju, da je – po premierjevi odločitvi postal – nadrejen agenciji, ki je predložila dokumente o njegovi vpletenosti v kartelno dogovarjanje za čase njegove prejšnje službe, pač ni mogel ostati na tem položaju. Pika.

Ostaja pa vprašanje, kaj in kako z gospodarskim resorjem. Ta že več let velja za vzorčni primer slabo upravljanega in zanemarjenega ministrstva. Glavni razlog je očiten: vsi premieri so težko našli pravega kandidata, recimo sposobnega in uglednega menedžerja, ki bi bil pripravljen za tri tisoč evrov delati red med birokrati, se boriti z lobiji in vzdržati naval interesentov na bolj ali manj škodljive državne subvencije. Ministrski fotelj je bil zato rezerviran za strokovne mediokritete ali pa akademike brez menedžerskih izkušenj. Vsa čast sicer kakšni izjemi.

Zato bi zdaj veljalo razmisliti, ali takšen resor sploh potrebujemo ali pa bi ga bilo treba razbiti in združiti s finančnim v nekakšno gospodarsko superministrstvo. Ker je zdaj ena od ključnih nalog vlade (in s tem gospodarskega in finančnega resorja) finančno prestrukturiranje podjetij, bi s tem ubili dve muhi na en mah, za povrhu bi še zmanjšali birokratske ovire in šum med ministrstvi. Samo zakon o vladi bi morali koalicijsko spremeniti – kar pa bo verjetno lažje kot dobiti voljnega, sposobnega in etično brezmadežnega ministra.