Upravljanje na dnu

Z odstopom treh nadzornikov Nove Ljubljanske banke le dva meseca po njihovem imenovanju je domačijsko korporativno upravljanje na Slovenskem doseglo novo dno, prvi krivec za nastali položaj pa je Slovenski državni holding, ki ga vodi Marko Jazbec. Ljudje iz SDH so februarja lahkomiselno in arogantno preslišali vsa opozorila Evropske centralne banke in Banke Slovenije ter mimo njihovih predpisov in opozoril imenovali nove nadzornike največje sistemske banke, za katere se je že vnaprej vedelo, da morajo izpolnjevati predvsem zelo stroga pravila ECB o ustreznosti in primernosti.

Ko se je izkazalo, da nekateri od njih ne morejo računati na licenco iz Frankfurta, so trije odstopili - vodstvena kriza v NLB pa se je po zaslugi SDH in Marka Jazbeca močno poglobila in to v strateško zelo pomembnem času priprav na privatizacijo, ki bi morala biti zaključena do konca prihodnjega leta. NLB zdaj posluje z okrnjeno upravo, z vršilcem dolžnosti njenega predsednika in le dvetretjinsko popolnjenim nadzornim svetom. Jo bo kdo lahko jemal resno, ko in če se bo taka - sploh pa z lastnikom, kot je SDH - podala v iskanje novih lastnikov, kot ji zapovedujejo evropska pravila igre?

SDH ni samemu sebi namen, pač pa bi moral skrbeti za umno upravljanje državnega premoženja. Vsaj v primeru največje banke, nacionalnega dragulja, je njegovo ravnanje škandalozno in škodljivo. A uprava SDH po kadrovskem polomu v NLB ne razmišlja o odhodu. Zanimivo bi bilo izvedeti, kaj, če sploh, o tem menijo v vladi, ki je skupščina, vrhovni nadzornik SDH. Davkoplačevalci pa vemo: v sanacijo bank smo vrgli pet milijard evrov tudi zato, ker so jih v preteklosti nadzirali ljudje brez primernih kompetenc - korporativno upravljanje in privatizacija NLB pa (bo)sta osebna izkaznica Cerarjeve vlade.