Tiskane izdaje
Že v jeseni naj bi dobili resne smernice etičnega ravnanja v našem poslovnem svetu. Tudi tako naj bi podjetja zavezali k bolj moralno nespornem delovanju, pri katerim smo, kakor kažejo mednarodne raziskave in tudi vsakodnevna domača poročila, v velikem primanjkljaju. Institucije so se tega projekta lotile pozno.
A po drugi strani za to, da bi postal naš poslovni svet bolj poštena družina in ne vedno bolj združba nepoštenih praktikov, to ne bi smel biti izgubljeni projekt. Ne za sodobnike, še manj za prihodnje generacije našega poslovnega sveta.
V projekt izdelave smernic so zagrizle Ekonomska fakulteta Ljubljana, Združenje Manager, Združenje nadzornikov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. Samo ugibamo lahko, koliko manj korupcije bi se nam zgodilo, če bi takšen proetični standard že imeli! Koliko manj hild in zidarjev, koliko manj tešev in razne druge podpultske trgovine bi imeli! Tudi tiste z Mercatorjem, ki se je očitno nobena oblast ne zna lotiti z odprtimi kartami in preglednim izrekom ali je za ali proti (prodaji ipd.). Če bi standarde imeli, bi tudi Teš lahko obravnavali z jasno postavljenimi standardi etike in morale v poslovnem svetu in bi kot država privarčevali. Kaj bi se že izmuznilo. Toda problem je, da tega nimamo, če pa razne protikorupcijske klavzule že vgrajujejo v pogodbe, jih očitno ne spoštujejo.
Zgledi etično in moralno osveščenih držav potrjujejo, da se nemoralna poslovna praksa ne izplača. Za našo gospodarsko staganacijo gotovo ni kriva le kriza, saj ji nismo izpostavljeni bistveno drugače in bolj kakor druge države, ampak je tu izstavljen tudi račun za neetična ravnanja.
Podpis etičnih smernic je velik premik, ki je dozorel tudi med tistimi, ki imajo največ opraviti z menedžersko elito. Za začetek je to ekonomska fakulteta in ta v Ljubljani je že nekaj časa del projekta Združenih narodov, PRME, ki zasleduje načela za odgovorno izobraževanje v menedžmentu. Premik je nastal, ko so tudi na fakulteti začeli v vse predmete vključevati etične in moralne vsebine, ko so sprejeli prvi med našimi fakultetami kodeks etike. Tudi
Združenje Manager je pred časom aktiviralo svoje častno razsodišče in izključilo najbolj etično sporne člane. Dovolj hitro ali ne, je drugo vprašanje, a zdaj vendarle lahko to častno odločitev ponujajo celo kot primer dobre prakse. Zanimiva je bila tudi samokritika predsednika GZS, ki je dejal nekako tako, ključna slabost je, da tega problema -zapravljenega ugleda menedžerjev - nismo dovolj hitro prepoznali. Zanimiva že zato, ker si pač lahko predstavljamo, da bo poslej teh zamud čim manj.
Prizadevanja za več etike in morale v naše poslovno okolje je treba pozdraviti, detektorje za to, kaj je prav in kaj narobe pa jasno postaviti tudi v domača družinska in vsa nadaljna okolja. Od preveč etike nas glava ne bo bolela, kakor boli od njenega pomanjkanja.
