Višje, hitreje, močneje

Podjetja spodbujajo tudi k zdravemu načinu življenja; zdi se, da postajajo - mame.

Objavljeno
04. april 2017 23.25
tlo*železarna
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Z lestvico največjih izvoznikov že več kot 20 let gledamo v drobovje statističnih podatkov o izvozu. Tisoče podjetij (23.000) in po statističnih podatkih milijarde prihodkov (25), ustvarjenih s prodajo na tujih trgih, dobijo imena, konkretne projekte. Na anketo odgovarjajo podjetja tik pred tem, ko morajo na Ajpes oddati podatke o poslovanju za preteklo leto, in imajo mnogi še »revizorje v hiši«.

Tudi zato in zaradi številnih poslovnih poti v tujino ali pa zato, ker se v javnosti s svojim uspešnim delovanjem nočejo izpostavljati, saj »takšne objave rade privabljajo inšpektorje«, je seznam podjetji na naši lestvici krajši, kot bi lahko bil.

Letos smo jih zbrali 137 in z njimi ulovili skoraj polovico celotnega lanskega izvoza. Čeprav jih je toliko in delujejo v različnih proizvodnih panogah, so velika in mala, se zdi, kakor da bi govorili kvečjemu trije. Cilj je rast in ničesar ne prepuščajo naključju. Pripravili so (nove) dolgoročne strategije poslovanja, in to do leta 2020, 2025 … Ključni pojmi v njih pa so: novi trgi, razpršenost, digitalizacija, inovacije, tehnološko zahtevni produkti, strateški dobavitelj.

Brez težav bi z njimi lahko povezali olimpijsko geslo: višje, hitreje, močneje. Gre samo za napako, pobožno željo ali pa za lokalno zelo pomembno podjetje, je bila prva misel na zapis enega od podjetij, da so začeli gradnjo nove tovarne na drugi lokaciji in da se bodo še letos preselili. Saj poznamo dolgotrajne papirne vojne mnogih podjetij, preden je gradbišče zares zaživelo, in marsikatero propadlo investicijo zaradi tega. Potem se je pokazalo, da ima povsem resen namen v letu dni zagnati proizvodnjo v danes le narisanih objektih še več naših izvoznikov. Če hočejo pravočasno izpolniti naročila kupcev, ni časa za kompliciranje, neplodno sestankovanje in pregovarjanja z izvajalci, učinkovitost je na prvem mestu – v podjetjih jo živijo in jo zahtevajo tudi od tistih, s katerimi delajo.

Tako kot je za izpolnitev olimpijskega duha potreben nadarjen, za treninge zavzet športnik z jasnim ciljem, podjetja potrebujejo zaposlene z enakimi lastnostmi. Čedalje več jih poudarja, da so zaposleni njihov glavni kapital – tega ne pozabi poudariti tako rekoč noben izvoznik –, na katerem gradijo rast. Žal »čedalje več« ne pomeni »večina«, pravijo svetovalci v podjetjih. Vlaganje v znanje svojih delavcev sploh ni vprašanje, zdi pa se, da je najnovejša modna beseda, ki je nismo pogosto slišali v teh krogih, ergonomija.

Zgodbe o prilagoditvah višine delovnih miz, računalnikov, stolov posameznikovim potrebam ..., ki so jih pred leti pripovedovali Slovenci na delu v Skandinaviji, tudi pri nas postajajo resničnost. Ko izvozniki pripovedujejo še o ozaveščanju zaposlenih o pomenu uporabe zaščitnih sredstev pri delu, kako skupaj z delavci ocenjujejo tveganja, povezana z zdravjem, jih spodbujajo k zdravemu načinu življenja, gibanju, se zdi, kot da delodajalci počasi postajajo tudi – mame.

Resnica pa kaže (tudi) drugačen obraz: na primer delavke za tekočim trakom, ki si res ne smejo privoščiti, da bi se prehladile. Za brisanje nosa ni časa in ni si težko predstavljati, kakšne ima ob koncu delovnika rokave tista, ki preveč smrka.