Vodna edinstvenost

Voda je slovensko bogastvo. Stavek, ki ga je mogoče večkrat slišati in ga potrjujejo tudi sporočila Združenih narodov, koliko ljudi na tem svetu nima vode in kako se bodo razmere še poslabšale. V resnici pa je pri nas veliko več stavkov povezanih s težavami zaradi vode, od poplav do suš, od onesnaženja podtalnice do odškodnin za kmete in poplavljence. Nekaj je torej hudo narobe.

Prednost bi morala imeti čista in zdrava pitna voda za vse, na pipi in v potokih, ne zapakirana v plastiko iz nafte ali plina. To bi prineslo tudi vrhunske turistične storitve, od ribolova na plemstvo ribjih vrst, kot sta soška postrv in sulec v Savi, do termalnih zdravilišč. Vendar Slovenija tega ne zna predstaviti na pravi način – tako kot ne zna povezati Planice v celostno ekološko turistično zgodbo za vse letne čase.

Pri nas se nič ne izplača. Občine dobijo glavarino, ki je, kot ime pove, odvisna od števila prebivalcev. V Avstriji, denimo, je količina državnega denarja, namenjenega občinam, odvisna od števila delovnih mest. Pri nas se občinam zato izplača graditi spalna naselja, v Avstriji pa odpirati delovna mesta in za ta namen porabiti tudi čim več evropskega denarja. Za ureditev nekaj meandrov Donave so dobili 80 milijonov evrov, za sulca pa tri milijone evrov, čeprav je iz njihovih rek sulec izginil. Avstrijci so imeli leto sulca 2013, Nemci ga imajo letos. Slovenija, kjer je lov na tudi več kot metrskega kralja rek še edino mogoč, je tega sorodnika postrvi ponižala s trofejne na navadno ribo, take pa ne bo slavila.

Vodnogospodarska podjetja, ki delajo po nalogu ministrstva za okolje, spreminjajo reke v kanale. V preteklosti so že pustila, da so se nekatere kamnite pregrade rek podrle, tako je gramoz prineslo bliže skladišču podjetja. Predniki so znali bolje, na pritokih rek so gradili zajezitve iz hlodov in kamenja, gradili so mline in žage. V preteklih desetletjih je voda odnesla 6000 takih zajezitev, tudi zato so poplave hujše. Na večjih vodotokih so postavljali pregrade iz večjih skal, tako je bila gladina rek višja in je omogočala življenje in premikanje večjih rib, tudi sulca. Danes gredo v reke z buldožerji, naredijo ceste in posekajo vsa drevesa, ribja drstišča ali druge živali pa jih ne zanimajo. Padavinska voda in celo podtalnica polni kanalizacijske cevi, zato čistilne naprave ne delujejo najbolje, komunalci pa morajo za pokrivanje stroškov zaračunati še odvajanje padavinske vode s streh.

Vode tudi pri nas ne bo dovolj za vse, poleg tega nekatere dejavnosti ne gredo najbolje skupaj. Denimo vrhunski ekološki turizem in klasično intenzivno kmetovanje ali velike tovarne s smrdljivimi izpuhi. Odločiti se bo treba za eno smer, potem pa evropsko komisijo zasuti s projekti, ne čakati, da bodo iz Bruslja povedali, kako in kaj. Slovenija je edinstvena, edina je na stičišču štirih ekoloških območij, edina ima tako skupaj popolnoma različne naravne lepote, tri četrtine njenih vod izvira na njenih tleh, ima tudi največji delež območij Nature 2000. Če to ni podlaga za pridobitev evropskih milijard, tudi za posodobitev železnic, je evropska deklarirana zelena usmerjenost najmanj dvomljiva.