Vojna proti civilistom

Iraške oblasti in poveljniki koalicijskih sil so se očitno odločili, da bodo v imenu boja proti IS, žrtvovali civilno prebivalstvo.

Objavljeno
28. marec 2017 14.00
APTOPIX Iraq Mosul
Boštjan Videmšek
Boštjan Videmšek
Od sredine februarja, ko sta iraška vlada in mednarodna koalicija pod vodstvom Združenih držav sprožili ofenzivo na zahodni Mosul, je bilo v delu mesta, ki leži na zahodnem bregu reke Tigris, ubitih okoli 4000 ljudi, več kot 20.000 pa je bilo ranjenih. »Končni obračun« s pripadniki samooklicane Islamske države se je – pričakovano – sprevrgel tudi v obračun s civilnim prebivalstvom.

V ozkih in težko prehodnih – kaj šele prevoznih – ulicah starega mestnega jedra in tudi drugod po zahodnem delu drugega največjega iraškega mesta se tragedija civilnega prebivalstva stopnjuje iz dneva v dan, enega izmed »vrhunec« pa je dosegla pred enajstimi dnevi. Tedaj so koalicijski (ameriški) bombniki odgovorili na poziv enot iraške vojske na terenu in z bombami zasuli četrt Mosul Jadida. V enem samem napadu na četrt, kjer po izjavah preživelih pripadnikov IS skoraj ni bilo mogoče opaziti, je bilo ubitih med 150 in 200 ljudi. Veliko trupel je še danes pokopanih pod ruševinami. Številni ranjenci, med njimi otroci, so umrli med čakanjem na pomoč, ki je dolgo, predolgo ni bilo.

Tako prebivalce četrti Mosul Jadida kot prebivalce ostalih četrti v obleganem zahodnem Mosulu, kjer trenutno po podatkih Združenih narodov živi še najmanj 400.000 ljudi (v zadnjem mesecu je zahodni Mosul zapustilo okoli 200.000 ljudi), so iraške oblasti večkrat – in tudi tik pred usodnim bombardiranjem – pozvale, naj ne zapuščajo svojih domov. Da bo tako zanje varneje, za iraške in koalicijske sile, ki so po napadu sprožile preiskavo, pa … lažje. »Ti dnevi so bili grozljivi. Izpod ruševin so kričali otroci. Nihče ni prišel, da bi jim pomagal. Policisti so nam dejali, da ne morejo storiti ničesar,« je novinarjem v zahodnem Mosula povedal 65-letni domačin Madžid al Nadžim.

Po več mesecih previdnega bojevanja in sorazmerno počasnega osvajanja terena so se iraške oblasti skupaj z Združenimi državami očitno odločile, da spremenijo – močno zaostrijo – »pravila bojevanja«, civilno prebivalstvo pa, kot že tolikokrat, kot … vedno, spremenijo v postransko škodo. Ne le z bombami in topniškimi izstrelki, temveč tudi s posledično humanitarno katastrofo, begunskim eksodusom, lakoto, krepitvijo sektaškega sovraštva in uničevanjem morebitnim nastavkov prihodnosti. Kljub temu, da je Islamska država blizu vojaškega poraza, se mora njenim voditeljem smejati do ušes. To je njihov peskovnik. To jih poganja.

Podobno velja za sirsko Rako, prestolnico samooklicanega kalifata, kjer je bilo v koalicijskih letalskih napadih v zadnjih dneh ubitih 140 ljudi, iz mesta pa prihajajo grozljiva poročil civilistov, ki so se znašli v navzkrižnem ognju med brutalno (in iztekajočo se) vladavino Islamske države in pisane koalicije »osvoboditeljev«, sicer (so)odgovornih za rojstvo skrajne sunitske milice in širitev bojnih polj po Siriji in Iraku.

Tako se vojn ne zmaguje. Tako se vojne podaljšuje. Tako se ustvarja nove konflikte. Nova (stara) tržišča za orožarsko industrijo. Nove kroge kaosa. Nove tragedije. Nove zločine proti človeštvu.

Tu ni napak. Tu ni naključij. To je bil, to je in to bo – sistem.