Vrnili bi leta za pokojnino

Takšnega sistema niso vzpostavili prostovoljno zavarovani.

Objavljeno
19. september 2017 17.35
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar

Več kot 26.000 ljudi, kolikor jih je bilo leta 2012 prostovoljno vključenih v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je po uveljavitvi pokojninske reforme znašlo v slabšem položaju oziroma so bili, po njihovem in mnenju sindikatov, oškodovani. Po do tedaj veljavnem zakonu o pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-1) so jim s plačilom 57 evrov na mesec »tekla leta«, čeprav so bili brez zaposlitve. Od sprejetja ZPIZ-2 pa se ta vplačila ne štejejo več za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez odbitkov, ampak le kot boniteta za delovno dobo, daljšo od 40 let, in to ne le za naprej, temveč tudi za nazaj. Upoštevajo se za pridobitev predčasne pokojnine, vendar z malusom, torej trajno nižjim zneskom.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so že leta 2013 glasno opozarjali na te ljudi, ki so jim celo na zavodih za zaposlovanje svetovali, naj si sami plačujejo, da na starost ne bodo socialni podpiranci, ampak bodo s pokojninami lahko dostojno preživeli. Mnogi med njimi so bili starejši brezposleni po stečajih podjetij, dosti pa je bilo tudi takšnih, ki so bili zaposleni za skrajšan delovni čas, zlasti v trgovski panogi, in so plačevali prispevke do polnega delovnega časa.

Po sodni poti jim ni uspelo. Ustavno sodišče ni ugotovilo neskladja z ustavo - da obdobje prostovoljnega zavarovanja od januarja 2013 ne šteje enako, kot je pred tem, ni poseg v pridobljene pravice, temveč v pravna pričakovanja. Pritrdili so zagovornikom ZPIZ-2, da sedanja ureditev omogoča sorazmernost pokojnine in vplačanih prispevkov. Kdor prejema minimalno plačo, prispeva več kot 230 evrov na mesec. Čeprav je nesporno, da so tisti, ki so bili v istem času zaposleni, v pokojninsko blagajno dali precej več in da se po prejšnjem zakonu to sorazmerje pri pokojnini ni poznalo, je dejstvo, da takšnega sistema niso vzpostavili prostovoljno zavarovani, temveč zakonodajalec oziroma država.

Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je obrnilo pet neposredno prizadetih posameznikov - med njimi na primer ženska, ki ji je leta 2012 manjkalo štiri mesece do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, po reformi pa mora za to, da bo šla v pokoj brez malusov, čakati polnih devet let -, jih je kasneje tudi zavrnilo, ker doma niso izčrpali vseh pravnih sredstev.

Tako je predlog za spremembo ZPIZ-2, ki sta ga v ponedeljek v parlamentarno proceduro vložila SD in Desus, upanje za mnoge - niti ni natančno znano, za koliko ljudi -, da bodo zaradi prostovoljnih vplačil njihove pokojnine višje. Ali bo največja koalicijska stranka prispevala svoje glasove, še ni gotovo. Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer se je na besede kolega iz SD Matjaža Hana, da misli, da s podporo spremembam »ne bodo imeli težav«, odzvala s tem, da je izrazila pričakovanje, da se o tako pomembnem vprašanju pred končno odločitvijo stranke najprej pogovorijo na vrhu koalicije. Pri tem pa je kolege iz SD in Desus spomnila, da so bili zraven, ko se je sprejemala odločitev, ki jo želijo zdaj popravljati. V prihodnjih tednih bo najbrž jasno, ali bo cinična pripomba ostala samo to ali bo usoda tistih, ki so se prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko zavarovanje, nova točka nesoglasja med koalicijskimi partnericami. V letu pred volitvami pa je nekako bolj verjetno, da bo rezultat v prid upokojencem.