Vrtnarjenje brez kmeta

Nekateri zaposleni v javnih agencijah in skladih so si izborili lastne vrtičke, na katerih vrtnarijo z javnim denarjem, a z višjimi standardi in manj strogimi pogoji kot ožja državna uprava. Poročilo računskega sodišča, ki ugotavlja neučinkovit sistem financiranja in delovanja javnih agencij ter skladov, kaže na slabo upravljanje in pomanjkljiv nadzor gospodarja, torej vlade.

Računsko sodišče je opravilo revizijo učinkovitosti ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in skladov v letih 2012 in 2013. Ker so agencije leta 2013 upravljale 92 milijonov evrov, skladi pa 1,5 milijarde evrov sredstev ter da so skupaj ustvarili 169 milijonov evrov prihodkov, od tega so iz državnega proračuna prejeli 60 milijonov evrov, pridobljene takse pa so prav tako javni denar, je izvedba poročila še toliko bolj utemeljena, ugotovitve pa skrb vzbujajoče.

Kakšne so ugotovitve? Privilegiji zaposlenih v nekaterih agencijah in skladih, denimo glede uporabe telefonov in službenih avtomobilov, so večji kot v ožji državni upravi. Nekateri direktorji imajo v pogodbah opredeljene pravice, do katerih skladno s predpisi ne bi smeli biti upravičeni, nekateri člani svetov agencij so prejemali previsoke sejnine, plača nekdanjega varuha trga kapitala je presegala plačo predsednika vlade in države. Število agencij se ves čas spreminja, pri čemer pravnoorganizacijska oblika ni vedno jasna. Krovna zakona za vse agencije in sklade ne veljata v celoti. Neurejeno je kupovanje, lastništvo in upravljanje nepremičnin, v katerih domujejo agencije in skladi. Nadzor je velikokrat omejen le na pregled finančnih načrtov in letnih poročil, pa še ti so bili velikokrat potrjeni prepozno ali pa sploh niso bili.

Za takšno stanje so krive dosedanje vlade. Podpisniki pogodb z direktorji so bili ministri ter predsedniki ali namestniki svetov agencij in nadzornih svetov skladov. Vlada oziroma večina v državnem zboru določa (zakonodajni) okvir delovanja agencij in skladov. Vladni nadzor nad agencijami in skladi ter njihovo upravljanje je odpovedalo.

Po drugi strani je direktorica Agencije za javni nadzor nad revidiranjem Mojca Majič opozorila, da njena nova pogodbo ne vsebuje spornih določb, zato nekatere ugotovitve računskega sodišča niso več aktualne. To agencijo je namreč prvi revizor Tomaž Vesel omenil pri naštevanju ugotovljenih napak, poleg nje pa še Agencije za trg vrednostnih papirjev, za zavarovalni nadzor, za javnopravne evidence in storitve ter Spirit. Razen zadnjega vse sodijo na ministrstvo za finance. Tega so v letih 2012 in 2013 vodili ministri treh vlad, in sicer Franc Križanič, Janez Šušteršič, začasno Janez Janša ter Uroš Čufer. Dušan Mramor si mora torej v svoj delovni zvezek zapisati novo nalogo: ugotoviti, kje so še pomanjkljivosti in te urediti.

Njegov kolega minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa naj ugrizne v kislo jabolko sistemskih sprememb pri organiziranosti javnih agencij in skladov, vključno s premislekom, ali Slovenija potrebuje vse te ustanove ali bi se njihove naloge morda lahko prenesle drugam, denimo na ministrstva. Ta naloga ni lahka – tudi zaradi branjenja vrtičkov.