Wall Streetu ne bi škodila klofuta

Dober nasvet in še kakšno streznitveno klofuto pa bi zdaj potrebovala tudi svetovna politična in finančna elita.

Objavljeno
29. maj 2015 16.10
reu/USA/
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo

Novega velikega borznega zloma in velike finančne krize si nihče ne želi, z izjemo špekulantov seveda, saj se da krasno zaslužiti tudi s padci delnic. Izkušnja po zlomu wallstreetske ikone Lehman Brothers je bila pred skoraj sedmimi leti zelo boleča, veliko škodo so utrpele države in davkoplačevalci, ves svet se je lahko na lastni koži prepričal o katastrofalnih posledicah moralnega hazarda, ki ga uprizarjajo akterji kazino kapitalizma. A kljub tem notoričnim dejstvom se vodilni svetovni odločevalci niso kaj prida naučili iz izkušenj preteklih napak in grenkih zdravil.

Tečaji delnic na Wall Streetu in drugih velikih borznih igralnicah so spet daleč precenjeni. In zares smo v paradoksalni situaciji. Povodenj cenenega, sveže natiskanega denarja, ki ga centralne banke tiskajo za blaženje posledic prejšnje krize, le skromno prispeva k višji gospodarski rasti, a toliko bolj napihuje delniške tečaje in s tem spodmika finančno stabilnost in pripravlja scenarij za novo finančno krizo. S tem, ko tečaji, zlasti na ameriškem trgu, izgubljajo stik z ekonomskimi temelji in cene delnic že za 40 odstotkov presegajo cenovne vrhove pred padcem Lehmana, se tlakuje pot, po kateri finančni svet zelo verjetno drvi v podoben, če ne še hujši borzni zlom, kakršnemu smo bili priča po črnem 15. septembru 2008.

Kako naprej? Na potezi so regulatorji, torej centralne banke, ki morajo snovati ukrepe za nekaj četrtletij vnaprej. Idealno bi bilo, če bi našli in uresničili rešitev s postopnim izpuščanjem zraka iz borznih balonov, da ne se ne bi spet zgodil veliki pok s 40-odstotno korekcijo tečajev navzdol. Če bodo tečaji delnic padli za le 20 odstotkov in brez velikih pretresov na trgih državnih obveznic, jo bomo tudi v Sloveniji še odlično odnesli, pravijo poznavalci.

Kako naprej? Navadnim državljanom preostane nasvet, ki smo ga dobili od glavnega ekonomista ugledne danske Saxo Bank. Na vprašanje, kaj je najboljša naložba v teh časih, nam ni svetoval nakupa delnic, obveznic, opcij, zlata ali pa nemara nepremičnin, ampak je njegov predlog bil: vlagajte v izobraževanje svojih otrok. Ni kaj dodati.

Dober nasvet in še kakšno streznitveno klofuto pa bi zdaj potrebovala tudi svetovna politična in finančna elita, ki ju bo morda šele nova, zares huda kriza, izučila, da so, kot je poudarjal ekonomist Hyman Minsky, finančna krhkost in zlomi imanentni takšnemu tipu kapitalizma, kakršnega poznamo. Zato svet potrebuje nov, bolje nadzorovan in manj povampirjen finančni sistem, kot ga imamo zdaj. Za skromen začetek, ne bi bilo slabo, če bi na primer v ZDA spet uvedli Glass-Stegallov zakon, s katerim so v ruševinah velike depresije leta 1932 porezali lovke med bančnimi in borznimi posli. Nato pa ga je konec 90. let, po intervenciji wallstretskih lobistov, ukinil tedanji predsednik Clinton ...