Za vsako bolezen rož'ca raste
Poskusi človekovega obvladovanja okolice segajo daleč v zgodovino, vsak poskus nadzora pa sprva terja poskus razumevanja, ta pa razgradnjo na elemente, vzpostavitev sistema. Slednjega se je v svoji klasifikaciji loteval že Aristotel, čigar premise še danes služijo kot temelj sistemom razvrščanja oblik življenja, služila pa so tudi Carlu Linnéju, ki je leta 1735 s Systema Naturae za vselej vplival na naše dojemanje odnosnosti med živimi bitji.
Težnja po razumevanju skozi sistematizacijo, formalizacijo, opredeljevanje, razporejanje, ki nedvomno žene (znanstveni) napredek, pa – človeška, kakor je – ni brez slepih peg. Ena od njih se izkazuje tudi v našem pristopu do lastnega zdravja, do telesa, ki ga – opredeljenega, sistematiziranega – vse prevečkrat dojemamo ločenega tako od uma kot od zunanjih dejavnikov, preventiva pa na ravni posameznika in zdravstvenega sistema še vedno caplja za kurativo (leta 2018 sta javni in zasebni sektor v EU preventivi v povprečju namenila le 2,8 odstotka vseh izdatkov za zdravstvo).
Pri tem je spodbudno, da se tudi Slovenija naposled pridružuje – oziroma vsaj približuje – državam, ki zdravje naslavljajo celostno; tudi s tako imenovanim socialnim predpisovanjem, ki zdravstvenim delavcem omogoča, da ljudi napotijo do vrste lokalnih nekliničnih storitev. Društvo Asociacija bo jeseni odločevalcem tako posredovalo predlog sheme, ki bi (sprva pilotno) omogočala predpisovanje kulture in umetnosti – da, na recept.
V Združenem kraljestvu naj bi z uvedbo shem socialnega predpisovanja privarčevali zneske, primerljive plačam za letno zaposlovanje 4000 zdravnikov, analiza stroškov in koristi projekta socialnega predpisovanja v Rotherhamu, v katerem so sodelovali večinoma starejši, pa je pokazala, da se je število sprejemov v bolnišnico zmanjšalo za 21 odstotkov, sprejemov na urgenco za 20 odstotkov in ambulantnih pregledov za 20 odstotkov.
V preobremenjenem zdravstvenem sistemu, ki se s preobremenjenim osebjem trudi po najboljših močeh služiti vse številnejšim pacientom, se socialno predpisovanje (in z njim kultura na recept) ne izkazuje kot prednost, temveč neizogibna nuja.
