Za življenje gre

Vlada pripravlja katalog investicijskih priložnosti v Sloveniji. V njem bo na enem mestu zbrala deleže v družbah, ki jih prodaja Slovenski državni holding, premoženje slabih bank, slovenske DUTB in Hypove Hete, zasebna podjetja, ki iščejo strateške partnerje, infrastrukturne projekte, ki bi se gradili z javno-zasebnim partnerstvom, in industrijske cone, ki čakajo na nova podjetja. S katalogom pod roko se bodo predsednik vlade, ministri, veleposlaniki in drugi predstavniki države podali po svetu, iskat investitorje. Priprava kataloga je dobra poteza gospodarskega ministrstva, ki bedi nad nastajajočim dokumentom, in razumno nadaljevanje po sprejetju strategije državnih naložb ter zagona delovanja slovenske (in avstrijske) slabe banke.

A tudi odličen dokument s kontakti do ljudi, ki bodo znali odgovoriti na vprašanja potencialnih vlagateljev, ni dovolj, da bi se v Slovenijo vsuli tuji investitorji, vlagali denar in odpirali nova delovna mesta. Katalog je namreč le nujni, a ne zadostni pogoj, da Slovenija ne bi še bolj zaostala v tekmi pridobivanja investitorjev proti konkurenčnim državam. Za uspešno prodajo slovenskega blaga – v katalogu bo verjetno tako srebrnina kot zarjavelo železo – je namreč potrebnih še več sprememb.

Izboljšanje poslovnega okolja. Težave niso od včeraj in so znane: rigiden trga dela, dolgotrajni postopki za pridobivanje dovoljenj in soglasij, počasnost sodišč, še vedno preveč toga stečajna zakonodaja. Izboljšave na teh področjih niso nujne le za privabljanje tujih vlagateljev, ampak tudi za omogočanje lažjega poslovanja domačih investitorjev.

Aktivna promocija slovenskih priložnosti. Predstavniki slovenske države bodo katalog za začetek predstavili potencialnim investitorjem v Nemčiji, Italiji, ZDA in na Japonskem, pozneje pa še drugje po svetu. Potrebne so tudi druge aktivnosti za promocijo države. Avstrija, denimo, slovenskim podjetjem pošilja pisma, v katerih jim predstavlja svoje poslovno okolje in jih vabi severno od Karavank. Na ministrstvu za gospodarstvo obljubljajo bolj aktivno privabljanje tujih investitorjev, na primer z individualnimi predstavitvami za potencialne vlagatelje.

Slovenija je v primerjavi z drugimi evropskimi državami zelo slaba pri privabljanju tako imenovanih greenfield investicij, ki si jih vsi želimo. Drugače pa je, če je govor o privatizaciji. Nedvomno morata država in DUTB pri prodaji svojih naložb zasledovati čim višjo ceno, a hkrati misliti tudi na posledice prodaje na prodano podjetje in celotno slovensko gospodarstvo. Pričakovane posledice je pred prodajo mogoče strokovno oceniti, zato ne privolimo v politično populistično nasprotovanje prodaji tujcem kar počez, ki ga večkrat podpihujejo tudi tisti, ki so kot pijavke prisesani na podjetja v državni lasti in bi pod novimi lastniki izgubili privilegije.

Pri privabljanju tujih investicij, tujega kapitala, gre predvsem za odpiranje novih, boljših delovnih mest. Za dostojno življenje gre. Vseh. Ne le elit.