Zadrega

Premier Miro Cerar je v Bruslju nastopil z železnim repertoarjem. Sporočila o namerah njegove vlade so bila: privatizacija, urejanje javnih financ, zagon gospodarstva. To je postalo stalnica pogovorov predsednikov slovenskih vlad z najvišjimi predstavniki EU. Ker je bilo v zadnjih letih večkrat omajano zaupanje v verodostojnost izrečenih besed slovenskih predstavnikov, bolj kot obljube štejejo dejanja.

Tako je Cerar večkrat opozoril, da bi Slovenija morala resno obravnavati zaveze, ki izhajajo iz članstva v različnih organizacijah. Glede tega opaža – slovensko zadrego. To velja tudi za Nato, kjer Slovenija sicer z udeležbo v misijah na tujem, predvsem v Afganistanu in na Kosovu, pripomore k uresničevanju ciljev zavezništva. Po drugi strani je s prenizkimi naložbami v primerno opremljenost oboroženih sil že na radarju zavezništva.

O proračunskih zavezah, sprejetih v EU, Cerar v danih okoliščinah, ki so pogojene tako z zahtevami Bruslja kot s stanjem v državni blagajni, nima na razpolago druge poti, kot da vztraja pri urejanju javnih financ. S prihodom Jean-Clauda Junckerja na čelo komisije se je vsaj nekoliko povečala niša, ki naj bi omogočila hitrejši zagon evropskega gospodarstva z večjimi investicijskimi projekti, denimo z naložbami v infrastrukturo s pozitivnimi učinki na širše gospodarstvo.

To bi morali spremljati vsaj s kancem dvoma. Velika neznanka je, kako se bo Junckerjev program odrešitve sploh financiral. Javni viri v njem bodo menda omejeni, več naložb se pričakuje od gospodarstva. Ne le Slovenija, tudi druge članice imajo težave že pri izkoriščanju že razpoložljivega denarja iz evropskih skladov za dolgoročne projekte, ki bi spodbujali rast in ustvarjali delovna mesta.

Pri iskanju poti iz labirinta bo vsaka članica prepuščena lastni iznajdljivosti.