Lagarde: Zagotavljamo stabilnost cen
Inflacija je previsoka. Ruska vojna proti Ukrajini je povzročila zvišanje energetskih stroškov in cen kmetijskih proizvodov. Cene potiska navzgor tudi pomanjkanje materiala, opreme in delavcev zaradi pandemije. Zaradi tega trpijo ljudje in podjetja povsod v evroobmočju, zlasti tisti z nizkimi dohodki.
Večino inflacije povzročajo dejavniki, ki jih centralni bančniki ne morejo nadzorovati. Vseeno pa lahko zagotovimo, da inflacija ne bo postala trajna. To bi se namreč lahko zgodilo, če bi se podražitve razširile povsod v gospodarstvu, ljudje pa bi začeli pričakovati, da bo inflacija v prihodnje višja. Tako bi lahko nastala plačno-cenovna spirala, ki je v preteklosti že povzročila, da je inflacija ušla izpod nadzora.
Zato smo v četrtek moji kolegi in jaz v svetu Evropske centralne banke sklenili, da zvišamo obrestne mere v evroobmočju za 50 bazičnih točk, s čimer se končuje osemletno obdobje negativnih obrestnih mer. Naša skupna zaveza je zagotoviti, da se inflacija srednjeročno vrne na dvoodstotno ciljno raven.
To je prvo zvišanje obrestnih mer v enajstih letih. Toda v resnici je to samo zadnji korak na poti, na kateri odpravljamo posebne ukrepe, ki smo jih morali sprejeti, da se spopademo s serijo kriz. Na to pot smo stopili decembra lani, ko smo izjavili, da bomo prenehali izvajati nakupe obveznic v okviru programa ob pandemiji, ki je evroobmočju pomagal, da se spopade z gospodarskim izpadom ob krizi zaradi covida-19. Prejšnji mesec smo prekinili še en program kupovanja obveznic, uveden leta 2015, ko se je evroobmočje srečalo s tveganjem deflacije, ki je lahko enako pogubna kot visoka inflacija.
Inflacija se bo vrnila na dvoodstotno ciljno raven
S temi ukrepi pošiljamo jasno sporočilo podjetjem, delavcem in vlagateljem: inflacija se bo srednjeročno vrnila na dvoodstotno ciljno raven. Ti ukrepi že učinkujejo na obrestne mere v evroobmočju, kar nam bo pomagalo usmeriti gospodarstvo na pot, ki nas znova vodi proti stabilnim cenam.
Obrestne mere bomo še naprej zviševali tako dolgo, kot bo treba, da inflacijo približamo ciljni ravni v srednjeročnem obdobju. Obenem se zavedamo, da je Evropa v veliki negotovosti, med drugim zaradi vojne in cen energentov. Ko se bo gospodarstvo razvijalo in odzivalo na številne zunanje in notranje izzive, bo svet ECB znova ocenil razmere in sprejel odločitev o ustrezni hitrosti naslednjih korakov, kar bo odvisno od najnovejših podatkov.
Denarno politiko izvajamo v denarni uniji, ki jo sestavlja 19 držav – kmalu bo teh 20. Zato transmisija denarne politike do gospodinjstev in podjetij poteka prek 19 različnih finančnih trgov. Če se hočemo z visoko inflacijo spoprijeti v celotnem evroobmočju, moramo zagotoviti, da transmisija denarne politike poteka usklajeno v vseh državah v evroobmočju. Zato smo oblikovali nov instrument, ki se imenuje instrument za zaščito transmisije. Varoval bo enotnost denarne politike in nam tako pomagal zagotoviti, da cene srednjeročno ostanejo stabilne.
Evro združuje 340 milijonov prebivalcev. Je in bo ostal stabilna valuta. To je naša trdna zaveza. To je naša naloga, ki jo bomo tudi opravili.
