Zakon izvoza

Aplicirajmo fiziko na ekonomijo. Tako kot je gravitacijska sila med dvema predmetoma odvisna od njune mase in medsebojne oddaljenosti, tako je trgovina med dvema državama odvisna od velikosti njunih gospodarstev in medsebojne razdalje; razdalje v kilometrih, gospodarske, družbene, zgodovinske ... Ta gravitacijski model ekonomisti torej uporabljajo za napovedovanje, koliko bi neka država morala izvoziti na drug trg. Za Slovenijo je pokazal, da na mnogih neevropskih trgih presega ta pričakovanja. Če poenostavimo, lahko rečemo, da slovenski izvozniki na glavo postavljajo zakone fizike.

Nič pa ne poenostavljamo s trditvijo, da je bil izvoz v zadnjih letih motor slovenskega gospodarstva in bo – ob okrepljeni domači potrošnji – tudi v prihodnjem letu. Napovedi za izvoznike so vzpodbudne. Okrevanje v Evropski uniji se bo nadaljevalo; čeprav počasi. V zelene številke se bo znova obarvalo gospodarstvo Rusije, tradicionalnega trga za Slovenijo. Gospodarske razmere na sosednjih in zgodovinsko bližnjih južnih trgih se izboljšujejo. Knjige naročil se zato v podjetjih lepo polnijo. Mednarodno okolje se po drugi strani lahko tudi zatrese; negotovosti vzbujajo prihajajoče volitve v pomembnih gospodarstvih Italiji, Franciji in Nemčiji ter vzpon populizma v Evropi, pomembno bo dogajanje glede brexita, reševanja italijanskih bank, morebitnega novega migracijskega vala ... Ne spi niti konkurenca iz ostalih držav.

Podjetja morajo zato prihodnjo smer še bolj iskati v digitalizaciji, razvoju in visokih tehnologijah. Država pa naj ustvari bolj konkurenčno poslovno okolje. Med drugim z reformo trga dela in šolskim sistemom, ki bo sposoben na trg dela poslati več vrhunskega (tehničnega) kadra, ki ga bodo podjetja potrebovala v prihodnje.