Znamenje sprememb

Zdaj dvoma ni več. NSi in SLS loči le še zadnji, bolj ko ne formalni korak do sklenitve predvolilnega zavezništva, ki bo temeljito pretresel slovensko politično prizorišče. Očitno je predvsem menjava generacij v obeh manjših desnih strankah pripomogla k preboju blokade, ki je nastala po neuspešni združitvi SLS in SKD pred štirinajstimi leti. Od takrat sta bili dve programsko sorodni stranki strogo ločeni – predvsem po zaslugi NSi, ki je pravzaprav nastala kot satelit SDS –, hkrati pa obsojeni na životarjenje na političnem obrobju. Predvolilno sodelovanje sicer ne napoveduje združevanja obeh strank, ki sta še vedno tekmici na desni sredini. Vendar je v vse bolj sovražnem in rušilnem političnem ozračju dejstvo, da sta vodstvi dveh konkurenčnih skupin sposobni dogovora in kompromisa, gotovo spodbudno znamenje.

Gre za sicer pragmatično potezo, ki bi načelno morala koristiti obema stranema. Pridobila bi SLS, ki nikoli ni bila uspešna na evropskih volitvah in tudi NSi, saj bi – kot kažejo izidi minulih volitev – z glasovi ljudske stranke skupna lista lahko dobila še en mandat. Zato ne presenečajo siloviti odzivi predvsem največje tekmice na desnici. SDS se bo maja prvič po padcu druge vlade Janeza Janše in prvostopenjski sodbi v zadevi Patria preizkusila na volitvah. Živčnost je velika. SDS je, odkar je novica o skupnem volilnem nastopu prišla v javnost, v neusmiljenem spopadu z obema dosedanjima zaveznicama. Tudi in še posebno z NSi, ki je bila v koaliciji Janši zvesta vse do konca in ki zamisli o paktu s SLS najprej ni bila naklonjena. To je nelogično, saj SDS obe manjši stranki potrebuje, če hoče še kdaj sestavljati vladno koalicijo. A Janša, ki mu še vedno grozi zapor, bije boj na vse ali nič, ker se očitno zaveda, da njegov absolutni primat na desnici ni več samoumeven. In da je zato predvolilni pakt NSi in SLS lahko že znamenje novih časov in drugačnega razmerja sil.

Zanimivi pa so tudi odzivi na nasprotnem političnem bregu. Predvolilno zavezništvo na desni je nepričakovano oživilo liberalno sredino, razdrobljeno med štiri stranke (LDS, Zares, DL in PS), vsako s svojimi hudimi notranjimi težavami. Do zdaj se o skupnem nastopu niti niso resno pogovarjale. Dejstvo, da zdaj lahko kar tri liste (SD, SDS in NSi-SLS) računajo na več mandatov, je prineslo nepričakovano streznitev. Pokazalo se je namreč, da slovenskim liberalcem grozi hud poraz, če bodo štiri stranke in oba poslanca, Jelko Kacin in Ivo Vajgl, kandidirali vsak na svoji listi.

SLS in NSi je v dogovor potisnila Janševa SDS s svojimi napadi. Premiki na desnici pa lahko začasno povežejo razsuto politično levo sredino. Kar pomeni, da je majhen kamen že sprožil velik plaz. Lahko bi rekli, da v zadnjem trenutku. Če politika ne bo razumela, da je čas za spremembe, jo bodo na to – prvič že maja – zagotovo opomnili volivci.