Bolnišnično lajšanje bolečin ali moja zgodba
V Sloveniki sem prebral dolg zapis o medicini, v katerem je tudi govor o tem, da je med temeljne medicinske znanosti v 5. stoletju pred našim štetjem Hipokrat zapisal tudi etična merila in teorijo o nastanku bolezni, v celotnem zapisu pa nisem našel niti besede o lajšanju bolečin, zlasti pri hudo bolnih, čeprav bolnišnični zdravniki pogosto tudi v javnosti omenjajo, da bolniki ne smejo trpeti zaradi bolečin.
Zdravnik kirurg v soboški bolnišnici me je kilo na levi strani uspešno operiral, čeprav me ni bolelo, in mi zagotovil, da bo operacija blagodejno vplivala na prebavne motnje, kar se ni zgodilo, pač pa me je začelo občasno zelo boleti na desni strani kile. Zato so me v Domu Janka Škrabana v Beltincih, kje že nekaj let živim, z napotnico poslali v isto bolnišnico, kjer sem pristal na kirurškem oddelku. Najprej me je vodja oddelka odločno vprašal, zakaj sem prišel na urgenco, za katero se nisem prijavil, pa tudi dom me je prijavil samo za pregled v bolnišnici. Desna noga me je v pregibu zelo bolela. Zato sem prosil, da bi me še na desni strani čim prej operirali. Povedali so mi, da me imajo na seznamu za operacijo, vendar mi zaradi prezasedenosti še ne morejo določiti datuma.
Ta agonija traja že več tednov. Zdaj čakam, kdaj mi bodo zaradi občasnih hudih bolečin na desni strani kilo vendarle operirali. Menda zaradi bolečin ne sme nihče trpeti.
