Janša je dober strateg, ni pa odličen
Moram priznati, da je predsednik stranke SDS in poslanec DZ Janez Janša dober strateg.
Dopuščam možnost, da zna le on hitro, udarno in s kančkom navdiha mobilizirati kmečke proteste, stavko nekaterih zdravnikov, aktivirati nastope Pavla Ruparja, ki za ta namen ustanovi tudi stranko Glas upokojencev Slovenije, in pa seveda kot scenarist, režiser in montažer pripraviti Anžeta Logarja na glavno vlogo pomočnika za naslednje parlamentarne volitve.
Janšo pa moram tudi pohvaliti. S prefinjenim načinom manipulacije in preprosto retoriko z lahkoto prepriča tiste, ki ne znajo, nočejo ali ne zmorejo misliti s svojo glavo, zaradi česar tako rekoč v blaženem stanju poslušajo pravljične urice enega in edinega rešitelja vseh tegob pri nas in v svetu.
Skratka, Janša je dober strateg, ni pa odličen. Za dosego odličnosti mu manjka veliko.
Sprašujem se, kje v tem kaosu protestov, stavk in shodov, burnih nastopov in odzivov, vsesplošnega nezadovoljstva zaradi plač so delavci vzgoje in izobraževanja. Res je, tudi oni sem ter tja opozorilno stavkajo za boljše plače, ampak to pa je tudi vse. Zanje velja, da želijo dogovor o plačah doseči na kulturen način, vsaj do zdaj so vedno tako delovali. Tudi sicer njihove vrednote, poslanstvo in znanje pomenijo izjemno bogastvo tako za posameznika kot za družbo v celoti.
Moj pomislek je pravzaprav začudenje, kako je mogoče, da Janša ne mobilizira tudi njih. Seveda le-to hipoma splahni, ko ugotovim, da mu za to manjka dobršna mera odličnosti. Namreč, delavci vzgoje in izobraževanja se zavedajo, da so v vrtcih, šolah in na fakultetah zaradi predšolskih otrok, učencev, dijakov in študentov. V nasprotju z zdravniki, člani Fidesa, ki mislijo, da so pacienti tam zaradi njih.
