Materinski dan: »pri nas ga praznujemo 25. marca«

V poročilu o sliki valižanske princese, baje posnete na britanski materinski dan 10. marca, je ponovljena trditev, ki jo je nekdo spretno podtaknil medijem, da pri nas materinski dan praznujemo 25. marca. A tak slovenski dan nikoli ni bil uradno razglašen; nekdo je rokohitrsko potegnil dan iz tradicije rimske Cerkve, dan »Marijinega oznanjenja«, in ga samo v Sloveniji podtaknil za materinski dan.

Mednarodno priznani materinski dan je druga nedelja v maju. Temu sledi tudi Evangeličanski koledar 2024, ki je izšel v Murski Soboti kot uradna publikacija Evangeličanske cerkve. Na strani 24 beremo med spominskimi dnevi: »materinska nedelja – druga nedelja v mesecu maju (letos 12. maja)«.

Evangeličani seveda nimajo nič proti Mariji, a sledijo temu, kar potrjuje Sveto pismo. Iz podatkov v evangelijih je mogoče rekonstruirati letnico Jezusovega rojstva (leto 7 pr. Kr., učeni menih Dionizij Nizkorasli se je uštel, Herod je umrl leta 4 pr. Kr., kar se časovno ne ujema z Dionizijevo letnico). Do dneva je mogoče izračunati datum smrti na križu. Evangeliji pa ne govorijo o dnevu rojstva, evangelijsko poročilo o pastirjih se ne ujema z vremenskimi in podnebnimi razmerami v decembru. Zato so se po nekaj nihanja v zgodnjem krščanstvu odločili za čas zmage svetlobe nad temo, torej čas po zimskem sončnem obratu. Petindvajseti december ima simbolno vrednost. Od njega pa so v tradiciji rimske Cerkve odšteli devet mesecev in sfabricirali datum, ko naj bi Marija »spočela od Svetega Duha«. Ta »izračun« pa kaže zavrniti, saj pomeni razvrednotenje simbolnega sporočila 25. decembra: zmago Luči nad Temo.

Pa tudi teologi rimske Cerkve bi se morali zamisliti nad žalitvijo Boga, ko so promotorji izmišljenega materinskega dneva izenačili »spočetje od Svetega Duha« z materinstvi iz čisto drugačnih spočetij.

Materinski dan je »druga nedelja v mesecu maju (letos 12. maja)«.