Odprto pismo Alenki Bratušek na ministrstvu za infrastrukturo
Naš podžupan in mestni urbanist Janez Koželj je v svojem odgovoru v Dnevniku 6. oktobra in v Delu 8. oktobra zapisal, da o poteku tovornega in potniškega prometa skozi PCL ni nič odločenega, prav tako še nič o severni ali o južni obvozni progi, niti o celotni niti o delni poglobitvi tirov ... Zapisal je še, da je še čas tudi za referendum (o poteku železniškega tovornega prometa skozi središče Ljubljane ali po obvoznici).
Soavtor Koželjevega odgovora Goran Korošec iz direkcije za infrastrukturo pa je pripomnil, da je DRSI letos začela pripravo strokovnih podlag za pobude za državni prostorski načrt (DPN). Prve strokovne podlage in predlagane rešitve prog Ljubljanskega železniškega vozlišča (LŽV) bodo pripravljene v letih 2023/24. Poglavitna priprava celovite zasnove bo umik tovornega prometa s površja mesta. O najprimernejši zasnovi LŽV bodo upoštevani predlogi MOL in ostale pobude ter predlogi civilne družbe. Dokler takšnih predlogov ni, je zapisal, so predlogi v zvezi z odločanjem preuranjeni.
Leta 2018 sva podpisana pod tem prispevkom izdala brošuro »Drugi tir Koper–Divača – Kako naprej? Ljubljansko železniško vozlišče in Fabianijev obroč«, leta 2021 pa brošuro »Zelena Ljubljana ali razkosana betonska džungla«, ki sva ju poslala vsem odločujočim. Odgovora na najino razmišljanje ni bilo. V sredstvih javnega obveščanja sva nadaljevala s predlogom o celostni rešitvi Ljubljanskega železniškega vozlišča (LŽV). Predlog rešitve torej obstaja ...
Na kratko podajava zapis najinega predloga:
1. Tovorni železniški promet: vsi akterji zahtevajo, da je potreben umik železniškega tovornega prometa na obvoznico iz mesta zaradi škodljivih emisij, ki povzročajo bolezni in smrt občanov.
Po vladni odločitvi iz decembra 2021 je odločeno, da se Tivolski lok opusti. Primorska železnica se poveže z gorenjsko po zahodni obvoznici, ki se že prioritetno planira (Vizija 50+).
Janez Koželj je izjavil, da severne obvoznice ni več mogoče realizirati, in navedel razloge. Ker druge možnosti ni, sva pred več kot letom dni predlagala južno-vzhodno obvoznico. Od Dolgega mostu se zgradi južno-vzhodna obvoznica v Zalog. Poteka naj po že degradiranem območju vzporedno z avtocesto, izven območja Nature 2000, brez nevarnosti poplav, izven naseljenega območja, na primernem vodovarstvenem območju. Slaba nosilna tla niso problematična za izvedbo, geologija za predor kot pri avtocesti je znana.
Ker odgovora na ta najin predlog ni bilo, sva predlagala referendum: ali potek tovornega železniškega prometa skozi središče mesta ali po obvozni progi. Za referendum so potrebne študije, ki naj jih organizira mestni urbanist ali DRSI.
2. Potniški železniški promet: poglobljena železnica za potniški promet na območju PCL združi severno in južno Ljubljano in omogoča nemoten urbanističen razvoj mesta vzhod–zahod. Podvoza na Dunajski in Šmartinski cesti sta nepotrebna. Danes razkosano mesto na pet delov se poveže v enem nivoju.
Gorenjska železnica se od avtocestnega obroča poglobi v skladu s projektom nemških konzultantov Vössing & Vepro iz leta 2009 in modernizira tudi za mednarodno InterCity omrežje. Kamniška železnica se izven avtocestnega obroča naveže na gorenjsko železnico ali poglobi po sedanji trasi do postaje Ljubljana, poveže športni center Stožice in se odcepi na letališče Jožeta Pučnika. Dolenjska železnica se priključi na južno-vzhodno obvoznico. Sproščena zemljišča se vrnejo Botaničnemu vrtu in uporabijo za obnovo središča degradirane nekdanje Kurje vasi ter za stanovanjsko gradnjo.
3. Primorska železnica: že 8. maja 2021 sva v Delu opozorila, da je nadgradnja železnice od Dolgega mosta do pivovarne Union najbolj škodljiv projekt v seznamu projektov, ki jih financira EU, saj ga bo v primeru poglobitve železniških tirov pri PCL treba rušiti. »Najprej posodobitev, potem poglobitev,« je 9. septembra 2021 sporočil takratni minister za infrastrukturo. Kako premostiti višinsko razliko, ni povedal. Primorska železnica za potniški promet se lahko preusmeri na obvoznico.
To je najina vizija celostne rešitve Ljubljanskega železniškega vozlišča, kar vpliva tudi na projekte železniške in cestne infrastrukture ter nadgradnjo železniške in nove avtobusne postaje.
4. Nadgradnja železniške postaje: dograjena železniška postaja ne potrebuje ploščadi v prvem nadstropju nad tiri. Potniki vstopajo skozi obstoječo 178 let staro spomeniško zavarovano postajo – ponos mesta, je med najstarejšimi postajami v Evropi –, od koder se spuščajo z nivoja terena na perone.
Zaradi pomanjkanja prostora za LPP, za taksi službe, zaradi pretočnosti na Fabianijevem obroču ... je treba preprečiti nadaljnjo prodajo zemljišč ob Masarykovi cesti.
5. Nova avtobusna postaja: velika večina mednarodnih in medkrajevnih avtobusov pripelje na Fabianijev obroč, ki tangira železniško postajo. Dostop do avtobusne postaje mora biti iz Fabianijevega obroča na nivoju terena, kar omogoča direkten prestop potnikov na železniško postajo in v mesto. Nepotrebna je »pentlja« na Vilharjevo cesto. Prestop na mestne avtobusne linije je na Masarykovi cesti.
Prosiva za možnost predstavitve najinih predlogov, kakor hitro je mogoče, saj se medtem projektira in izvaja železniška in cestna infrastruktura na PCL. Napak v nepopravljivo škodo urbanističnemu razvoju mesta ne bo mogoče popraviti. Projektira se gradnja železniške in avtobusne postaje, sprememba namembnosti sedanjega z zakonom zaščitenega postajnega poslopja v hotel, v kratkem se bo rušil nadvoz na Dunajski cesti in gradil megalomanski podvoz na Šmartinski cesti, razprodajajo se zemljišča ob Masarykovi cesti, ki so nujno potrebna za razvoj in povezavo železnice z LPP, vse brez državnega prostorskega načrta (DPN), ki je osnova za kakršno koli projektiranje, vse brez sodelovanja javnosti.
Dogajanja na PCL so nezakonita in po našem podžupanu Janezu Koželju »preuranjena«.
