Probacijski cilji v slovenskih zaporih
pet, 13.10.2017, 18:00
Probacijski cilji v slovenskih zaporih
Kako resocializirati zaprte osebe, ki po odsluženju zaporne kazni ostanejo in zaživijo v svojem lokalnem okolju.

Smisel probacije predstavlja resocializacijo zaprtih oseb, ki po odsluženju zaporne kazni ostanejo in zaživijo v svojem socialnem/lokalnem okolju, težnja torej, da tega stika ne le ne izgubi, ampak da okolje nanj vpliva v smislu primernega socialnega vedenja, se pravi, da nanj okolje vpliva pozitivno, spodbudno, da izvršilec kaznivega dejanja ne izgubi zaposlitve, da krepi odgovornost do družine ter da lokalno okolje nanj na splošno deluje pozitivno motivacijsko in mu vliva zaupanje vase in druge in ga ne spodbuja k novemu kaznivemu dejanju, ki bi pomenilo ponovno prestajanje zaporne kazni.

Probacija je v Evropski uniji v večini držav urejena sistemsko, Slovenija pa je bila do nedavno edina država znotraj EU in ena redkih članic držav Sveta Evrope, ki ni imela probacijske službe, kar se letos tudi pri nas spremenilo. To dejstvo je podkrepljeno s pozitivnimi izkušnjami držav, ki probacijske službe imajo, in ki delujejo kot del sistema izvrševanja kazenskih sankcij. Letos je torej tudi pri nas začela na Ministrstvu za pravosodje delovati probacijska služba, ki ima poleg priprav strategije razvoja probacijske službe, priprave zakonskih podlag za izvrševanje kazenskih sankcij in ukrepov, ki se izvršuje v skupnosti ter drugih nalog, tudi naslednje naloge: pripravo strategije za razvoj specializiranih programov za obravnavo storilcev kaznivih dejanj, ki so jim izrečene sankcije in ukrepi, le-te pa se izvršujejo v skupnosti, ter sodelovanje z izvajalci pri njihovem razvoju, itn. Prednost probacije izpostavlja celovitost obravnave storilca od uvedbe predkazenskega postopka, kazenskega postopka, med časom izvajanja kazni, kakor tudi po prestani kazni v okviru probacijske službe.

Če bodo torej obsojenci do pravšnje mere inspirirani z naloženimi nalogami in dolžnostmi, ki jih bodo naložile probacijske službe in pristojne institucije, lahko sklepamo, da bo povratništva v prihodnosti dosti manj, da se število zaprtih oseb ne bo zviševalo - lani je, na primer, dnevno zaprtih oseb preseglo številko 1500 in je še naprej v porastu, kar predstavlja svojevrsten izziv iz stališča spoštovanja človekovih pravic, kakor tudi učinkovitega vodenja zavodov za prestajanje kazni zapora (ZPKZ).

Morda pa bi bila probacija kot sistemsko vodilo pravičnosti učinkovita tudi na političnem področju, v smislu sovpadanja predvolilnih obljub in dogajanja po volitvah, torej laganje kot psihološko kategorijo bi bilo dobro vpeti v nabor kaznivih dejanj, za katere je treba odgovarjati oziroma se zagovarjati pred zakonom.

Potem bi bil politični parket vsekakor bolj gladek in spodrsljiv, ne pa tak, kot je danes - v smislu; lisici ni prav nič mar, kaj si o njej mislijo kokoši ...



Probacijski cilji v slovenskih zaporih

Foto: Jure Eržen/Delo

Prijavi sovražni govor