Protestno pismo zaradi uničenja grba Republike Slovenije
Osemnajstega marca se je v vseh večjih slovenskih medijih pojavila novica o slovesnem odprtju preboja druge predorske cevi v karavanškem predoru. Novica je bila dobro podprta tudi s slikovnim gradivom, iz katerega je bilo mogoče razbrati, da so organizatorji tega dogodka za namene slovesnega preboja na steno naslikali grb Republike Slovenije, pri čemer so nato steno, na kateri se je ta grb nahajal, s težko mehanizacijo uničili in tako izvedli slavnostni preboj.
Na fotografijah, ki so po vseh medijih spremljale ta dogodek, je bilo tako videti uničen grb Republike Slovenije na prebiti steni. Temu dogodku so prisostvovali predsednik vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob, ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, koroški deželni glavar Peter Kaiser, predstavniki Darsa in Asfinaga, predstavniki turškega izvajalca ter turška in avstrijska veleposlanica v Republik Sloveniji in drugi pomembni gostje. Šlo je torej za pomemben politični dogodek z udeležbo visokih predstavnikov Republike Slovenije in visokih gostov iz tujine.
V Grboslovnem in zastavoslovnem društvu Heraldica Slovenica smo z velikim ogorčenjem pospremili objavljene fotografije preboja druge cevi karavanškega predora, ob katerem so udeleženci prireditve slovesno mahali z zastavicami in uničenje grba naše države pospremili z aplavzom.
Naše ogorčenje je bilo toliko večje, ker očitno nihče od predstavnikov države niti za trenutek ni pomislil, da bi bilo z navedenim ravnanjem pravzaprav karkoli narobe.
S takim dejanjem pa je bilo kršenih kar nekaj predpisov. Kot prvo je bil kršen 7. člen zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGZH), ki določa, da grba ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovan ali po zunanjosti neprimeren za uporabo, ter da ga ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z javnim redom ali tako, da se krni ugled Republike Slovenije. Dodatno se je s tem dejanjem kršilo tudi 15. člen zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), ki določa, da se kaznuje z denarno globo, kdor na javnem kraju namenoma poškoduje ali uniči grb Republike Slovenije. Žalostna podoba napol uničenega grba, pod katerim se je slikal predsednik vlade Republike Slovenije, je eklatanten dokaz o kršitvi obeh zgoraj navedenih pravil.
Vendar pa opozarjamo, da je zgornje početje, tudi če ne bi bilo nezakonito, tudi moralno povsem zavržno in sporno ter v nasprotju z mednarodno uveljavljenimi pravili o ravnanju z državnimi simboli. Četudi smo v društvu prav sami mnogokrat zelo glasni glede tega, da bi bile potrebne določene spremembe državnih simbolov, smo še bolj glasni glede tega, da si naši državni simboli (kakršnikoli že so) zaslužijo spoštovanje.
V društvu se tako že od naše ustanovitve leta 1991 vsakodnevno srečujemo z napačno uporabo državnih simbolov med posamezniki in še vedno tudi pri raznih državnih organih. Zavedanje o pomembnosti spoštovanja do naših simbolov se sicer počasi izboljšuje, zaradi česar je še toliko bolj šokantno, da si je državni vrh privoščil takšen faux pas, ki ga resnično ne moremo označiti drugače, kot da gre za popolno neumnost, ki temelji na pomanjkanju občutka za osnovne civilizacijske norme ravnanja s pomembnimi državnimi simboli.
Kaj so razmišljali snovalci ideje, ko so se odločili, da bi bilo nadvse primerno z bagrom uničiti državni grb, nam v društvu ni jasno, pa če se še tako trudimo vživeti v njihovo vlogo. Ugotovitev, da sveto in občutek za sveto izginjata iz tega sveta, ni nova. Res je, da se nikoli nismo zavzemali za to, da bi na državne simbole gledali kot na nedotakljive relikvije, vendar pa je popolna odsotnost vsakršnega spoštovanja, ki si ga ti simboli zaslužijo, naravnost neverjetna.
Toliko bolj pa bode to dejanje v oči, ker je bilo to simbolno dejanje skrunitve grba Republike Slovenije izvedeno ob nadvse slovesnih in trenutku primernih besedah predsednika vlade, ki je ob tem dejanju povedal: »Preboj tako prve kot druge cevi je ne samo simbolično dejanje, je bistveno več. Gre za prebijanje verige, ene najdaljših verig v Evropi, gre za prebijanje tiste verige, ki je žal v preteklosti večkrat razdruževala tudi pripadnike slovenskega naroda. Vsak preboj in vsaka povezava skozi to verigo je nacionalno dejanje, državotvorno dejanje in zato je današnji dan toliko bolj pomemben …«
Pisec besedila in govorec sta se torej zavedala simbolne teže trenutka in ga pravilno ubesedila. Piscu in govorcu glede zapisanih oz. izrečenih besed nimamo očitati ničesar, lahko pa vsem prisotnim očitamo, da se niti eden od njih ni obregnil v to, da se z grbom Republike Slovenije, ki je eden izmed treh najpomembnejših simbolov naše skupne države, ob tako pomembnem (in državotvornem!?) trenutku preprosto ne ravna na tak način. Kaj so si ob pogledu na to samodestruktivno dejanje mislili tuji gostje, si ne upamo niti pomisliti.
Kje so ob tem trenutku bili vsi, ki so zadolženi za protokol v kabinetu predsednika vlade, ministrstva za infrastrukturo in navsezadnje Darsa, lahko seveda samo ugibamo. Kakšna družba smo postali, da se nam zdi primerno na simbolno pomembni prireditvi ob skrbno izbranih in docela primernih besedah tako barbarsko uničiti simbol Republike Slovenije? Več kot očitno nam v društvu dela z izobraževanjem mladine in državnih uradnikov ne bo tako kmalu zmanjkalo.
Če pa se po vsem prebranem še kdo sprašuje, zakaj bi si grb zaslužil spoštovanje, mu lahko to pojasnimo tako, kot to pojasnimo osnovnošolcem v četrtem razredu, ko jim predstavljamo državne simbole. Državnih simbolov se ne uničuje in se z njimi ravna spoštljivo, zato ker predstavljajo nas same. Če jih torej uničujemo ali z njimi ravnamo grdo, je to enako kot bi ravnali na enak način sami s seboj ali s svojimi prijatelji. Četrtošolci običajno to analogijo razumejo zelo dobro. Bo zmogla to v prihodnosti razumeti tudi naša oblast?
Anže Hobič,
kancler Društva Heraldica Slovenica
Aleksander Hribovšek,
predsednik društva
