Staranje s pozitivnim predznakom
Redno berem kakovostno rubriko Generacija + v Delu. V njej pogrešam malo več zgodb o vedrejši starosti, zgodb o staranju s pozitivnim predznakom, kot smo poimenovali eno okroglo mizo na letošnjem Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Saj nas ni tako malo starejših, ki živimo polnovredno življenje!
Ni dovolj, da starost le preživljamo, ampak mora življenje zmeraj imeti prihodnost, vrednost in pomen. Najpomembneje je, da človek kljub morebitnim težavam ne izgubi volje do življenja ter da poskuša prilagoditi svoja iskanja in pričakovanja. Zaupanje vase, samospoštovanje in zadovoljstvo s samim seboj je tudi v poznejših letih mogoče gojiti, ohranjati in celo izpopolnjevati.
Danski psiholog Claus Moller pri enainosemdesetih letih niti približno ne razmišlja o upokojitvi. Meni, da po statistiki ljudje, ki vse življenje zelo veliko delajo, potem pa se upokojijo in ne počno ničesar, kmalu umrejo. Moller je razvil zanimivo filozofijo. Pravi, da ima človek tako kot narava štiri letne čase. Pomlad doživljaš v dvajsetih letih, poletje v tridesetih in štiridesetih, jesen nekje do šestdesetega leta, potem pa – ali se zgodi zima? Po njegovem mnenju ne, ker se je odločil, da jo bo preskočil in imel svojo novo, drugo pomlad. Lahko jo imaš, če si želiš, seveda.
Claus Moller je 3. septembra letos gostoval na 71. Ljubljana festivalu z Gewandhausorchester Leipzig pod taktirko karizmatičnega 96-letnega Herberta Blomstedta. Švedski dirigent, ki ga kritiki in sodelavci označujejo kot plemenitega, očarljivega, stvarnega in skromnega, kljub 96 letom še zmeraj nastopa z vodilnimi svetovnimi orkestri in izkazuje izjemno mentalno in fizično prezenco, navdušenje z izvajano glasbo in neminljivim umetniškim zamahom.
Po mnenju britanskih psihologov je za ljudi dobro, da ostanejo aktivni, tudi ko dosežejo upokojitveno starost. Tako koristno uporabijo svoje znanje in sposobnosti in se razvijajo naprej. Dejavni starejši so bolj zdravi, sploh psihično, in živijo dlje.
Na osmi strani Dela 20. novembra je bila pri članku o starizmu objavljena fotografija starejšega moškega z zaščitno masko na obrazu, ki mu je odvzela sleherno spoštovanje in dostojanstvo! Danes se je treba upreti celo porastu diskriminacije starejših tudi s popravljanjem njihove javne podobe.
