Veliko pomislekov o železnici v Ljubljani
DAL, Društvo arhitektov Ljubljana, je ob koncu razstave Vizije so 17: Mesto in železnica – Meje ali priložnosti? pripravilo okroglo mizo o prostorski ter infrastrukturni problematiki v mestu kot posledici preobremenjenega ljubljanskega železniškega vozlišča.
O temi, ki je dolgoročen problem tako Ljubljane kot tudi države same, so gostitelji razpravljali z gosti – ljubljanskim podžupanom prof. Janezom Koželjem, Markom Peterlinom iz Inštituta za politike prostora (IPOP), Jožetom Novakom in Francem Zemljičem iz Direkcije RS za infrastrukturo na ministrstvu za infrastrukturo (DRI) ter arhitekti Jadranko Grmek, Martino Lipnik in Milanom Kovačem. Razprava je bila kritična, svoja stališča so med drugimi predstavili g. Peter Černigoj z navajanjem problema povezave z gradnjo proge 2TDK in vsemi odprtimi vprašanji, povezanimi z enormnim subvencioniranjem uporabe tirov Slovenskih železnic tujim prevoznikom do Luke Koper, kar povečuje tovorni promet skozi Slovenijo v škodo slovenskih davkoplačevalcev in prebivalstva. Oglasil se je tudi Janvit Golob, pooblaščenec Slovenske inženirske zveze (SIZ), ki je v letih 2018 in 2019 v okviru državnega sveta predstavila dve obsežni brošuri z obravnavano problematiko razvoja železniškega prometa v Sloveniji s poudarkom na načrtovani gradnji pretežno tunelske proge 2TDK.
Po informacijah, ki sta jih v svojih objavah v javnih časopisih predstavila arhitekta Milan Kovač in Peter Kerševan, bo prav izgradnja proge 2TDK povzročila skozi ljubljansko železniško vozlišče (LŽV) povečan tovorni promet v mnogokratniku, ne samo po odstotkih. Zato vztrajata pri tem, da se tovorni promet spelje okoli mesta in s tem obvaruje mesto pred neprimernimi bivanjskimi posledicami vodenja tovorov skozi mesto sem in tja. Arhitekt Kovač je zbranim predstavil vizijo možnega reševanja problematike in dobil zagotovilo, da bo tudi ta vizija vključena v raziskovalno obravnavo LŽV. Zagotovilo mu je izrekel predstavnik investitorja v LŽV Jože Novak, ko je najavil izdelavo nove serije »strokovnih podlag« za trasiranje novih tirnih povezav, med drugim tudi navezavo na mednarodne hitre proge, kar narekujejo dogovori z EU.
Tako predstavniki DRI kot predstavnik MOL podžupan Koželj so se strinjali, da kratkoročno (lahko še desetletja) ni druge možnosti, kot da se na obstoječih progah še naprej ureja »mešani promet«, tako tovorni kot potniški. Za ta namen naj bi DRI skrbel za sprotna vlaganja v sanacijo obstoječih prog, tehnično in okoljevarstveno.
Znotraj kratkoročne sanacije stanja za potrebe povečanega tovornega prometa naj bi v središču Ljubljane rušili železniške nadvoze čez Dunajsko in Šmartinsko cesto, jih nadomestili z novimi in na njih zgradili še dva dodatna tira za tovorni promet, in vse to kar v okviru izvajanja »nadgradnje« obstoječe infrastrukture, ki omogoča »vzdrževanje« infrastrukturnih objektov in spremljajoče aktivnosti za izboljšavo ureditev, med drugim omogoča tudi povečanje »zmogljivosti« (vendar mora biti v skladu z veljavnimi prostorskimi akti, ki obravnavajo problematiko umestitve v prostor za posamezni infrastrukturni objekt), brez javnih postopkov.
Proti takemu razvoju načrtovanja problematike LŽV sta izrazili resne pomisleke arhitektki Grmek in Lipnik, saj bodo posledice za mesto in za prebivalstvo močno škodljive, ne da bi prebivalstvo lahko kakor koli vplivalo na to, kaj ga čaka.
Prostorski akti so okoljevarstveno preverjeni glede učinka pričakovanih emisij v prostor, podani so ob tem tudi potrebni omilitveni ukrepi, vse pa izhaja prav iz obravnave predvidenih zmogljivosti posamezne infrastrukture. Našteto dokumentacijo je obvezno treba predstaviti javnosti, omogočiti razpravo, vse v skladu z direktivami evropske komisije in v Sloveniji privzetimi v pravni red, posebno še direktiv SEA in EIA.
Pri nameri »nadgradnje« LŽV z dvema novima tiroma naj bi za ustrezno prostorsko pravno podlago po izjavi g. Novaka služil kar obstoječi zazidalni načrt za Potniški center Ljubljana (ZN za PCL). Po izjavi župana MOL Zorana Jankovića v enem od intervjujev naj bi ZN omogočil poglobitev tirov na območju PCL. Za najavljene spremembe gradnje dveh dodatnih tirov na površju v javno objavljenih vsebinah ZN in v njegovem okoljskem poročilu ni mogoče najti podatka.
Za urejanje razmer LŽV je bil leta 2013 izdan sklep Vlade RS, št. 35000-11/2013/5, ki navaja, da je priprava državnega prostorskega načrta za LŽV (DPN za LŽV) nujni predpogoj za dolgoročno prostorsko, prometno in okoljsko rešitev na območju vozlišča. Občinski prostorski načrt (OPN MOL) v svojih kartah predstavlja prostorske rezervate za izvajanje tega sklepa, ki prekrivajo tudi prostor ZN za PCL, torej šele uvedba DPN lahko nudi pravno podlago za nameravana dela spreminjanja in povečanja zmogljivosti železniške infrastrukture znotraj mesta Ljubljane, ob tem pa omogoči javni vpogled in razpravo o nameravanih prostorskih in okoljskih obremenitvah mesta in njegovega prebivalstva.
Za varnost pravne države je nujno, da DRI predstavi, kateri členi, določila in karte v ZN za PCL omogočajo načrtovanje in izvajanje »nadgradnje« zmogljivosti in dogradnje tirov ter rušenje in nadomestno gradnjo dveh ljubljanskih nadvozov.
Sicer je treba takoj omogočiti javno obravnavo načrtovanega spreminjanja železniške infrastrukture in s tem njene zmogljivosti, vključno z okoljevarstvenimi poročili.
