Z najvišjimi obrati

Manjšinska vlada lahko preživi, a nič več kot to.

Objavljeno
24. avgust 2011 20.56
Posodobljeno
24. avgust 2011 20.56
Tanja Starič, notranja politika
Tanja Starič, notranja politika
Slovenska politika je znova na najvišjih obratih. Usodne odločitve se selijo v parlament, ki bo s tremi glasovanji, o predsedniku parlamenta, o rebalansu proračuna in o paketu ministrov skupaj z zaupnico vladi, skrajšal ali podaljšal mandat Pahorjeve vlade. Tudi brez poznavanja podrobnosti parlamentarne aritmetike je popolnoma jasno, da lahko manjšinska vlada s 33 poslanci preživi do pomladi, čeprav večina strankarskih vrhov prisega na predčasne volitve. To neskladje med vladno-opozicijskimi razmerji in med odločitvami posamičnih poslancev ne bi bilo prvo v slovenski parlamentarni zgodovini. Drnovškovo vlado leta 1996 je »postavil« en glas Cirila Pucka z nasprotnega političnega brega, Bajukovo leta 2000 pa prebežnici z levice, Polona Dobrajc in Eda Okretič Salmič. In – kot kaže praksa – politične akrobacije so sicer dovoljene, a račun zagotovo pride na volitvah.

Če bo tokrat manjšinska vlada v parlamentu dobila večino, bo za to seveda več razlogov. Denar ne bo edini, čeprav ni zanemarljivo, da bi se z radikalnim skrajšanjem mandata vsak poslanec odpovedal približno 60.000 evrom bruto. Poslance levice tudi (upravičeno) skrbi lastna prihodnost. Več kot polovica jih ne bo več sedela v parlamentarnih klopeh, nekdanji politiki pa niso najbolj zaželeni na trgu delovne sile. In seveda – poslanci leve sredine si zlasti ne želijo vrnitve Janeza Janše in radikalnega krila SDS na oblast, obenem pa očitno upajo, da se bo v prihodnjih mesecih zgodil čudež, ki bo razsuti politični opciji le povrnil nekaj izgubljene verodostojnosti.

Za zdaj za to upanje nimajo utemeljenih razlogov. Značilna je odločitev LDS: Katarina Kresal ostaja predsednica, sicer enotna stranka pa med vrsticami priznava, da druge izbire sploh nima. S podobno vdanostjo politične »baze« v usodo ostaja Borut Pahor predsednik SD in zdesetkana ministrska ekipa na svojih položajih. Za prepričljiv preobrat, za to, da vladajoča politika za državljane ne bi bila nepotrebna in osovražena burka, kupovanje časa ne bo dovolj. Nasprotno. Podaljški brez temeljite vsebinske in kadrovske prenove bodo zadnji (in odločilni) udarec preostanku vladne koalicije in slovenske leve sredine.