Mladost za balanco
Najbolje je, da svoje dete cestnemu kolesarstvu zapišete pri devetih ali 23 letih, odvisno, ali želite, da postane prvi ali drugi kolesar na svetu.
Odpri galerijo
Miha Koncilija – trenerska rumena majica FOTO: Alen Milavec
V slovenskem cestnem kolesarstvu se je zadnja leta zgodil veliki pok. Ne množični defekt zračnic, podalpski gonilci so postali specialkarska velesila. Primož Roglič je prvi na lestvici Mednarodne kolesarske zveze, Tadej Pogačar drugi, barve majic, ki sta jih nosila lani, je že malo dolgočasno naštevati.
Pogačar je sezono končal bistveno prej kot Roglič, a se je loteval drugačnih podvigov. Kar mu je bilo v otroštvu dano, želi vsaj deloma povrniti. Skupaj z ljubljanskim Kolesarskim društvom Rog, kjer se je kalil na prvih ravninah in ovinkih ter klancih, je ustanovil mlado ekipo kluba Pogi Team Generali. Pa saj to že veste.
Skupna točka, oseba Pogijevih začetkov in sedanjosti je 39-letni Miha Koncilija iz Suhadol pri Komendi, ki je cestno kolesarstvo treniral osem let, od dečkov do članov. Kot trener je po karieri spremljal prve vrtljaje, skupaj pa pet rosnih let treniral Tadeja Pogačarja.
»Pogi Team Generali, v njej bodo kolesarji od dečkov do starejših mladincev, ne bo ekipa znotraj ekipe,« pravi. Pod plaščem Kolesarskega društva Rog delujejo kontinentalna, članska ekipa Ljubljana Gusto Santic, ženska profi ekipa ALE BTC Ljubljana, potem ženska mladinska ekipa BTC City Ljubljana Scott in pogijevci.
Z uspehi Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja v prvi vrsti se kolesarstvo pri nas, tako Koncilija, ne le intenzivneje spremlja, vse več otrok se vpisuje v klube, vse več staršev rekreativno goni specialke. Glede denarja »za druge klube težko rečem, v KD Rog pa so se s Pogačarjevim projektom odprla marsikatera vrata«. Zmagovalec lanske dirke po Franciji je pač magnet za sponzorje.
V KD Rog je starostna meja, ko otroci začnejo trenirati, 11, 12 let. Trening ločujejo od kolesarske vadbe, kolesarske šole, v kateri imajo tudi že šestletnike. »Z vadbo izboljšamo eno svojih sposobnosti, tehniko, način vožnje, kako držati balanco, vpeti pedale. S treningom pa izboljšujemo psihofizične sposobnosti.« Najmlajša tekmovalna kategorija je U 13, se pravi »otroci, mlajši od 13 let«.
In kdaj se je tako napornega, zahtevnega športa, kot je cestno kolesarstvo, pametno lotiti? Pametno glede na dolgoletno tempiranje pripravljenosti, da postaneš (sila) dober tekmovalec, in pametno glede na zdravje. »Vsi športi, ne samo kolesarstvo, gredo do limita, športniki velikokrat trenirajo prek svojih zmožnosti.« Vedno se poraja vprašanje, ali je dolgoročno to zdravo. »Za koga je, za drugega manj.«
Kdaj začeti? »Če pogledamo Tadeja, začel je pri devetih, še vedno je izredno motiviran. Po mojem mnenju pa med 12. in 17. letom za kolesarstvo ni nič izgubljeno.« Tu je še Primož Roglič, ki je začel pri 23 letih, torej vidimo, da je marsikaj mogoče. S trenerskega vidika Koncilija pravi, da je v nekaj letih mogoče usvojiti vse kolesarske veščine. Sploh cestno bicikliranje ni toliko tehnično zahtevno. »Pri plavanju recimo so finese, občutki, milisekunde za zavesljaj ...«
Pri nekaterih otrocih je že zelo zgodaj videti, »da imajo mašino, da so ob kakšnem peš vzponu na Šmarno goro sposobni držati hud tempo«. Načeloma pa, poslušam, prav zgodaj ni mogoče reči, kdo se bo razvil v kolesarskega odličnjaka. V mlajših kategorijah so višji in močnejši v prednosti, z večjo mišično maso po ravnem lažje razvijejo precej večjo hitrost.
»Tadej Pogačar je bil vedno manjši in šibkejši od vrstnikov, v mlajših kategorijah na ravninskih dirkah ni mogel kaj dosti, drugače je bilo v hrib,« ko je postane pomembno razmerje vatov na kilograme. Gre za to, koliko moči lahko proizvedemo glede na svojo maso, težo. Razmerje moči in teže izrazijo kot vat na kilogram. In »tu se pokažejo razlike«.
Če pogledamo Tadeja, začel je pri devetih, še vedno je izredno motiviran. Po mojem mnenju pa med 12. in 17. letom za cestno kolesarstvo ni še nič izgubljeno.
Koncilija pove, da je bila Pogačarjeva generacija mladih kolesarjev morda naša najbolj nadarjena doslej. Našteje par fantov, ki so redno premagovali zdaj drugega s svetovne lestvice. Ne gre za to, da so z leti poniknili, a nobenemu ni uspel tak preboj kot Pogačarju.
Ko fantič ali deklič pride v KD Rog, ima možnost izposoje klubskega kolesa, s katerim, če ima voljo, potem lahko vadi, trenira. Dobi tudi dres. Na trgu je ogromno znamk cestnih koles. Nekatere so zaradi tega, ob enaki kakovosti, prisiljene prodajati kolesa po nižji ceni. Načeloma, tako Koncilija, pa kolesarstvo niti ni tako drago. »Kupiš si kolo, to je strošek, a potem ga kasko zavaruješ in ga imaš štiri, pet let, če nanj paziš.«
Vsak amater ve, kako se mu po nakupu nove specialke prvih štirinajst dni dozdeva, da gre vsaj 40 odstotkov hitreje, kot je šlo s staro garo. Potem pride spoznanje – kdor nima v nogah, mu niti zlato kolo ne bo pomagalo.
V Pogi Team Generali je Koncilija vodja kompletnega mladinskega pogona, to je prek sto kolesarjev. Zadnji dve leti je število naraslo za skoraj 30 odstotkov. To so samo fantje. Torej Pogi Team ni za punce? »Za zdaj ne. Dekleta se že nekaj let promovirajo prek ekipe BTC City Ljubljana, se pa vsekakor dopolnjujemo in včasih skupaj treniramo.«
Se mlade kolesarke identificirajo z moškimi ali svojespolnimi junakinjami? »Seveda poznajo tudi najuspešnejše profesionalke, a zdi se mi, da so jim fantje še vedno večji vzorniki.« Kakorkoli vzamemo, moško kolesarstvo je medijsko bistveno bolj izpostavljeno od ženskega.
Ko se začetnik na poligonu priuči osnovnih tehnik, lahko že pri desetih letih, ga priključijo k najmlajši skupini, dečkom C, in gre dvakrat na teden, v prilagojenih skupinah, s trenerjem tudi že na cesto. Iščejo manj prometne ceste, vadijo vzporedno vožnjo, krožno izmenjavanje ... O treningu hitrosti, vožnji za avtom, pa začnejo razmišljati nekje pri 16 letih.
Glede na silovito eksplozijo našega kolesarstva je morda presenetljivo, da deluje razmeroma malo klubov. »V mojih tekmovalnih letih je bilo klubov precej več, so pa delovali na bolj prostovoljni ravni,« pripoveduje Koncilija. Prelet nad slovensko klubsko sceno začne na vzhodu, v Prekmurju je klub v Tropovcih, sledi Lenart, Perutnina Ptuj, prebujajo se v Celju, Maribor manjka, tudi koroška regija nima ničesar.
Včasih so bili, nadaljuje trener, močni v Krškem, zdaj je tam dogajanje zamrlo. Cestno kolesarstvo je seveda živo v Novem mestu, v Ljubljani je KD Rog, v Kranju zelo dobro delajo. Zelo aktivni so v Idriji, člansko ekipo imajo na Bledu, pa v Novi Gorici.
Izbira je vaša. Pa tajming tudi. Če vaš fantič ali deklič pri osmih, devetih letih koleba, naj sede na specialko ali v bob, počakajte. Čez poldrugo desetletje pa naj se le odloči. Vsaj glede kolesarstva.
Pogačar je sezono končal bistveno prej kot Roglič, a se je loteval drugačnih podvigov. Kar mu je bilo v otroštvu dano, želi vsaj deloma povrniti. Skupaj z ljubljanskim Kolesarskim društvom Rog, kjer se je kalil na prvih ravninah in ovinkih ter klancih, je ustanovil mlado ekipo kluba Pogi Team Generali. Pa saj to že veste.
Skupna točka, oseba Pogijevih začetkov in sedanjosti je 39-letni Miha Koncilija iz Suhadol pri Komendi, ki je cestno kolesarstvo treniral osem let, od dečkov do članov. Kot trener je po karieri spremljal prve vrtljaje, skupaj pa pet rosnih let treniral Tadeja Pogačarja.
Preberite še:
Miha Koncilija, iskalec talentov
Na zwiftu ni občinskih mej
Miha Koncilija, iskalec talentov
Na zwiftu ni občinskih mej
»Pogi Team Generali, v njej bodo kolesarji od dečkov do starejših mladincev, ne bo ekipa znotraj ekipe,« pravi. Pod plaščem Kolesarskega društva Rog delujejo kontinentalna, članska ekipa Ljubljana Gusto Santic, ženska profi ekipa ALE BTC Ljubljana, potem ženska mladinska ekipa BTC City Ljubljana Scott in pogijevci.
Z uspehi Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja v prvi vrsti se kolesarstvo pri nas, tako Koncilija, ne le intenzivneje spremlja, vse več otrok se vpisuje v klube, vse več staršev rekreativno goni specialke. Glede denarja »za druge klube težko rečem, v KD Rog pa so se s Pogačarjevim projektom odprla marsikatera vrata«. Zmagovalec lanske dirke po Franciji je pač magnet za sponzorje.
V KD Rog je starostna meja, ko otroci začnejo trenirati, 11, 12 let. Trening ločujejo od kolesarske vadbe, kolesarske šole, v kateri imajo tudi že šestletnike. »Z vadbo izboljšamo eno svojih sposobnosti, tehniko, način vožnje, kako držati balanco, vpeti pedale. S treningom pa izboljšujemo psihofizične sposobnosti.« Najmlajša tekmovalna kategorija je U 13, se pravi »otroci, mlajši od 13 let«.
Po pameti
In kdaj se je tako napornega, zahtevnega športa, kot je cestno kolesarstvo, pametno lotiti? Pametno glede na dolgoletno tempiranje pripravljenosti, da postaneš (sila) dober tekmovalec, in pametno glede na zdravje. »Vsi športi, ne samo kolesarstvo, gredo do limita, športniki velikokrat trenirajo prek svojih zmožnosti.« Vedno se poraja vprašanje, ali je dolgoročno to zdravo. »Za koga je, za drugega manj.«
Mladi in hitri – levi drobižek v ospredju je Pogi. FOTO: KD Rog
Kdaj začeti? »Če pogledamo Tadeja, začel je pri devetih, še vedno je izredno motiviran. Po mojem mnenju pa med 12. in 17. letom za kolesarstvo ni nič izgubljeno.« Tu je še Primož Roglič, ki je začel pri 23 letih, torej vidimo, da je marsikaj mogoče. S trenerskega vidika Koncilija pravi, da je v nekaj letih mogoče usvojiti vse kolesarske veščine. Sploh cestno bicikliranje ni toliko tehnično zahtevno. »Pri plavanju recimo so finese, občutki, milisekunde za zavesljaj ...«
Pri nekaterih otrocih je že zelo zgodaj videti, »da imajo mašino, da so ob kakšnem peš vzponu na Šmarno goro sposobni držati hud tempo«. Načeloma pa, poslušam, prav zgodaj ni mogoče reči, kdo se bo razvil v kolesarskega odličnjaka. V mlajših kategorijah so višji in močnejši v prednosti, z večjo mišično maso po ravnem lažje razvijejo precej večjo hitrost.
»Tadej Pogačar je bil vedno manjši in šibkejši od vrstnikov, v mlajših kategorijah na ravninskih dirkah ni mogel kaj dosti, drugače je bilo v hrib,« ko je postane pomembno razmerje vatov na kilograme. Gre za to, koliko moči lahko proizvedemo glede na svojo maso, težo. Razmerje moči in teže izrazijo kot vat na kilogram. In »tu se pokažejo razlike«.
Če pogledamo Tadeja, začel je pri devetih, še vedno je izredno motiviran. Po mojem mnenju pa med 12. in 17. letom za cestno kolesarstvo ni še nič izgubljeno.
Miha Koncilija
Koncilija pove, da je bila Pogačarjeva generacija mladih kolesarjev morda naša najbolj nadarjena doslej. Našteje par fantov, ki so redno premagovali zdaj drugega s svetovne lestvice. Ne gre za to, da so z leti poniknili, a nobenemu ni uspel tak preboj kot Pogačarju.
Kasko
Ko fantič ali deklič pride v KD Rog, ima možnost izposoje klubskega kolesa, s katerim, če ima voljo, potem lahko vadi, trenira. Dobi tudi dres. Na trgu je ogromno znamk cestnih koles. Nekatere so zaradi tega, ob enaki kakovosti, prisiljene prodajati kolesa po nižji ceni. Načeloma, tako Koncilija, pa kolesarstvo niti ni tako drago. »Kupiš si kolo, to je strošek, a potem ga kasko zavaruješ in ga imaš štiri, pet let, če nanj paziš.«
Vsak amater ve, kako se mu po nakupu nove specialke prvih štirinajst dni dozdeva, da gre vsaj 40 odstotkov hitreje, kot je šlo s staro garo. Potem pride spoznanje – kdor nima v nogah, mu niti zlato kolo ne bo pomagalo.
V Pogi Team Generali je Koncilija vodja kompletnega mladinskega pogona, to je prek sto kolesarjev. Zadnji dve leti je število naraslo za skoraj 30 odstotkov. To so samo fantje. Torej Pogi Team ni za punce? »Za zdaj ne. Dekleta se že nekaj let promovirajo prek ekipe BTC City Ljubljana, se pa vsekakor dopolnjujemo in včasih skupaj treniramo.«
Se mlade kolesarke identificirajo z moškimi ali svojespolnimi junakinjami? »Seveda poznajo tudi najuspešnejše profesionalke, a zdi se mi, da so jim fantje še vedno večji vzorniki.« Kakorkoli vzamemo, moško kolesarstvo je medijsko bistveno bolj izpostavljeno od ženskega.
Ko se začetnik na poligonu priuči osnovnih tehnik, lahko že pri desetih letih, ga priključijo k najmlajši skupini, dečkom C, in gre dvakrat na teden, v prilagojenih skupinah, s trenerjem tudi že na cesto. Iščejo manj prometne ceste, vadijo vzporedno vožnjo, krožno izmenjavanje ... O treningu hitrosti, vožnji za avtom, pa začnejo razmišljati nekje pri 16 letih.
Kdo bi bil lahko bolj motiviran kot zmagovalec francoske pentlje? FOTO: Jure Eržen
Glede na silovito eksplozijo našega kolesarstva je morda presenetljivo, da deluje razmeroma malo klubov. »V mojih tekmovalnih letih je bilo klubov precej več, so pa delovali na bolj prostovoljni ravni,« pripoveduje Koncilija. Prelet nad slovensko klubsko sceno začne na vzhodu, v Prekmurju je klub v Tropovcih, sledi Lenart, Perutnina Ptuj, prebujajo se v Celju, Maribor manjka, tudi koroška regija nima ničesar.
Včasih so bili, nadaljuje trener, močni v Krškem, zdaj je tam dogajanje zamrlo. Cestno kolesarstvo je seveda živo v Novem mestu, v Ljubljani je KD Rog, v Kranju zelo dobro delajo. Zelo aktivni so v Idriji, člansko ekipo imajo na Bledu, pa v Novi Gorici.
Izbira je vaša. Pa tajming tudi. Če vaš fantič ali deklič pri osmih, devetih letih koleba, naj sede na specialko ali v bob, počakajte. Čez poldrugo desetletje pa naj se le odloči. Vsaj glede kolesarstva.
