Razgled je težko prodati, doživetja ne

Zelena shema slovenskega turizma je v pomoč tistim, ki so se odločili za trajnostni razvoj.
Objavljeno
03. junij 2018 14.00
Posodobljeno
01. junij 2018 13.41
V postopku za sprejem je tudi KP Logarska dolina. TNP, Kozjanski park, Park Škocjanske jame že imajo znak Slovenia Green Park. FOTO Marko Feist
»Ves svet preklaplja na trajnostno. To je edina prava pot,« je v začetku tedna v Cerknem ob zelenem dnevu slovenskega turizma povedala Petra Čad iz Slovenske turistične organizacije (STO). Tam so slovenskim turističnim deležnikom, ki so se odločili za to pot, podelili certifikate Slovenia Green. Gre za krovno znamko Zelene sheme slovenskega turizma, ki od leta 2014 združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, o tem ozavešča, pomaga destinacijam in ponudnikom ter to zeleno delovanje tudi promovira.

Zelena shema slovenskega turizma je nacionalni program, nad katerim bedita STO in zavod Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace. »Trajnostni turizem je brez dvoma mednarodni trend, bi pa moral biti po mojem odgovornost vseh, ki delujemo v turističnem sektorju,« je povedala Tina H. Zakonjšek iz zavoda GoodPlace, vodja projektov, certificirana preveriteljica za standarde Green Destinations, Green Globe in Travelife, in poudarila, da je Slovenija s tem, ko je vzpostavila tako kompleksno nacionalno shemo za spodbujanje trajnostnega turizma, na svojem področju pionir. »Shema je bila kot primer dobre prakse predstavljena na številnih konferencah, prejela je tudi številne odmevne mednarodne nagrade.«

1 Kaj je, na kratko, bistvo sheme Slovenia Green? Kdo se lahko vključi vanjo, kaj destinacije oziroma ponudniki pridobijo oz. čemu se zavežejo z vključitvijo vanjo?
Slovenija gradi svojo promocijo na zelenih dejstvih in vabi s sloganom Zelena. Aktivna. Zdrava., s čimer obiskovalcem daje določeno obljubo. Z Zeleno shemo slovenskega turizma (ZSST) pa želimo poskrbeti, da bo obljuba tudi izpolnjena, torej, da se bodo naravne in kulturne danosti ohranjale, izpolnjevale pa tudi možnosti za oblikovanje zelenih in trajnostnih turističnih produktov. Destinacije – te običajno razumemo kot eno občino – in turistične ponudnike tako poskušamo ozaveščati o tem, kaj je trajnost, in jih spodbujati k trajnostnemu delovanju in razvijanju turizma. Biti trajnosten namreč ni sinonim za zeleno, ampak pomeni zmanjševanje negativnih in pospeševanje pozitivnih vplivov turizma tako na naravno kot na družbeno okolje, kar med drugim pomeni tudi skrb za dobro lokalnega prebivalstva, ustvarjanje ekonomskih priložnosti za lokalne pridelovalce in podobno. V shemo, v kateri ponujamo tudi konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja, se lahko vključijo destinacije, zavarovana območja z upravitelji, nastanitve ter turistične agencije in tour operaterji, v kratkem jo bomo razširili na turistične atrakcije, kot so muzeji, galerije, živalski vrtovi, vinoteke, zabaviščni in tematski parki …, zagotovo pa se bo širila tudi v prihodnosti, saj si želimo, da bi se za to pot odločilo čim več turističnih deležnikov.

image
Tina H. Zakonjšek, vodja projektov v Zavodu GoodPlace.


2 Do danes je v shemi 37 destinacij, 24 nastanitev, dve turistični agenciji, tri zavarovana območja, v postopku certificiranja so že tudi nove destinacije. Kakšen je postopek?
V postopku je, na primer, Krajinski park Logarska dolina in 13 destinacij, med njimi večje, kot so Kranj, Brežice, Postojna, pa tudi manjše in turistično manj razvite občine, kot sta Sv. Ana in Razkrižje. Postopek za destinacije je sicer drugačen kot za preostale upravičence. Za slednje je dovolj, da pridobijo enega od mednarodnih okoljskih ali trajnostnih znakov, ki jih priznava shema, destinacije pa celostno vodimo skozi proces pridobivanja znaka z vodenimi delavnicami, strokovno podporo, spletnimi priročniki … In na koncu dobijo certifikat Slovenia Green.

3 Destinacija Bled je ta teden prejela zlatega. V čem se ta razlikuje, na primer, od bronastega?
Zlate destinacije izpolnjujejo več zahtev iz standarda. Od njih zahtevamo tudi, da imajo najmanj enega ozaveščenega ponudnika nastanitev. S to zahtevo smo dosegli večji angažma destinacij v odnosu do ponudnikov, zaradi česar so lokalne turistične organizacije, kakor opažamo, bolj dejavne pri vključevanju ponudnikov v celotno zgodbo, kar je seveda izjemno pozitivno za razvoj našega turizma. Ob uvedbi sheme – to je bilo leta 2014, leto pozneje smo izvedli pilotno fazo s prvimi destinacijami, ki so certifikat prejele marca 2016 –, na primer, je bilo v Sloveniji osem, danes pa že 24 certificiranih nastanitev.

4 In ko turistični deležnik certifikat ima, kakšne so njegove nadaljnje naloge?
Za destinacije v shemi je prvi korak pregled stanja: zbere številne podatke, (ne)posredno povezane s turizmom, na podlagi katerih smo izdali certifikat, nato mora, s pomočjo naših priporočil, pripraviti akcijski načrt, v katerem opredeli, na katerih področjih bodo v naslednjih letih aktivni – katere pomanjkljivosti, ki so se pokazale v postopku ocenjevanja, bodo odpravljali, in kako – ukrepi, finančna sredstva, terminski načrt … Akcijski načrt je, skratka, za destinacijo osrednje vodilo, kako bolj trajnostno razvijati turizem. Sicer pa certifikat za destinacije velja najmanj dve in največ tri leta. Ob ponovnem ocenjevanju se lahko spremeni na bolje ali slabše; odvisno od tega, kako aktivna je bila destinacija ipd. Za preostale v shemi pa STO od vsakega člana ob vstopu v shemo zahteva dokazilo o veljavnosti znaka in nato natančno spremlja, kdaj ta posameznemu članu poteče. Postopek preverjanja veljavnosti znaka se mi zdi osebno izjemno pomemben, saj daje shemi verodostojnost in preprečuje lažno oglaševanje znakov.

5 Spodbujate pa tudi oblikovanje zelenih produktov. Za kaj gre?
Z našimi člani, 37 jih je, smo trenutno res v postopku oblikovanja zelenih produktov; skupaj s STO smo pripravili priročnik z osnovnimi smernicami zanje in jih še nadgrajujemo. To je namreč tisto, kar iščejo turisti, in tisto, kar jim lahko prodamo. Pogleda na zeleni gozd jim pač ne moremo prodati, lahko pa jim ponudimo trajnostni, butični, petzvezdični turistični produkt v zelenem gozdu, na primer, gozdni selfness, ki izkorišča naravne danosti in lepote, pri čemer vključuje lokalne in naravne vire, lokalne izdelke in pridelke …