S prdci proti draginji
Ljudje smo po naravi mrhovinarji in oportunisti. Radi žvečimo trupla, še posebno če so prej termično in kemično obdelana ter prilagojena za lažjo prebavo. Če naši obroki ne vsebujejo trupla, jih označujemo za lahke, neredko tudi zdrave. Vsi se zavedamo, da je naša obsedenost s trupli že davno prerasla meje zmernosti, odrivamo misli o mučenju sobitij, ki jih vzrejamo v kakovostne kadavre, raztezamo v oblačila in krasimo za zabavo.
Drago plačujemo za posmrtne ostanke, ki so bili v nastajanju rejeni z izbrano krmo, saj to pomeni, da bomo tudi mi deležni kakovostnejših mišičnih, vezivnih, maščobnih tkiv, kosti in krvi živali, ki je umrla za naš krožnik. Po mestu lahko občudujemo jumbo plakate odrezanih kosov živalskih teles, po katerih se cedi kri, da se nam nabirajo sline. Kaj bi dali za primerno postaran kos mesa, ki je na tisti plemeniti stopnji razgradnje kadavra, ko se kar topi v ustih. Ali pa bi si privoščili kruhek, v katerem sta zmešani zmleti trupli dveh različnih živali, srednje popečeni, oplemeniteni z omako iz ptičje jajčne celice in olja. Pa ne pozabimo na slastno koagulirano hrano kravjih mladičev, ki zaokroži celotno prehranjevalno doživetje.
Vso to mesarjenje ima izredno negativen učinek na okolje in naše zdravje, to je tudi pogost argument zagovornikov vegetarijanske in veganske prehrane. Njihovi argumenti so trdi, a vendar se v njih skriva tudi upanje za boljši jutri. Eden izmed večjih problemov živinorejske industrije je dejstvo, da ena sama krava v letu dni iz druge odprtine nažvižga slabih 100 kilogramov metana. Gre za izrazito potenten toplogredni plin, ki je 28-krat bolj škodljiv od ogljikovega dioksida. Kolega na uredništvu je mojo misel oplemenitil z ugotovitvijo, da je 100 kg metana približno 150 kubičnih metrov. Omenjena količina ustreza okoli 44 megavatnim uram, kar pomeni, da je letna vrednost kravjega prdca pri trenutnih borznih cenah pri nas okoli 10 tisoč evrov. Toliko o izgubah.
In če še malce razvijemo to misel – ta čas je zgolj v Evropski uniji okoli 23,5 milijona krav mlekaric, ki skupaj proizvedejo 3,5 milijarde kubičnih metrov metana, kar je slab odstotek povprečne letne porabe zemeljskega plina v Evropski uniji. Še bolj zanimiv pa je podatek, da bi z zajemom metana krav mlekaric EU lastno črpanje zemeljskega plina povečala za približno desetino. Po drugi strani tudi ljudje nismo čisto nedolžni, menda na leto napihamo približno pol milijona ton plina. In res, študije so dokazale, da so okolju bolj škodljive ritnice veganov in vegetarijancev. Življenje je resnično cinično, saj posamezniki, ki se prehranjujejo izključno z rastlinsko hrano, vsak dan prdnejo sedemkrat več od povprečnih mrhovinarjev. To seveda ne pomeni, da so zaradi njih poletja malce bolj vroča, predstavlja pa to dejstvo določeno tveganje, če se vozite z veganom v istem avtomobilu. Še bolj pa mi je všeč, da gre za krasno pravljično število. Na primer, vsak ekstra prdec bi lahko nosil ime enega od sedmih palčkov iz Sneguljčice. Možnosti je veliko, lahko bi jih poimenovali po dnevih v tednu, od tega bi veliko pridobil kraj Velika Nedelja.
Ljudje smo po naravi mrhovinarji in oportunisti, a tudi veliko več od tega. Svoje narave se nikakor ne smemo sramovati, moramo jo sprejeti in si nehati zakrivati oči. Osebno ne sodim med posameznike, ki se počutijo ogrožene v družbi veganov in vegetarijancev. Svojčas sem se tudi sam odrekel mesu in se počutil odlično. Mojo ekspedicijo v svet vegetarijanstva je po letu dni prekinila sedmina tete Mice v Staršah. Pogostitev je bila izjemna, izbiral sem lahko med trupli štirih različnih živali, ki so bila sveže pripravljena na različne kreativne načine, nekatera so termično obdelali s tekočino, da so sprostila svojo maščobo, druga so zmleli skupaj z začimbami in jih stlačili v povrhnjico črevesa, potem pa jih še postavili nad dim. Celo muhe so tvegale smrt, ko so se mastile na pladnjih mesa in napeto opazovale s svojimi neštetimi rdečimi očmi.
