Sloves Ane Roš privabil ljubitelje joge z vsega sveta
Glas o naravni lepoti Slovenije se, kot je videti, po svetu širi kot požar. Za to nimata zaslug le senator Iowe Tom Harkin in prva dama ZDA Melania Trump, ki sta slovenskih korenini, ampak tudi lani najboljša chefinja na svetu Ana Roš.
Odpri galerijo
Joga ob Bohinjskem jezeru Foto osebni Arhiv A. M.
Prav slednja je k nam nevede privabila skupino 22 ljubiteljev joge od vsepovsod, ki jo je na sedemdnevi odmik od ponorelega sveta pripeljala Američanka Andrea Marcum. Obiskali so Ljubljano, Postojnsko jamo, Kobarid, Bled in Bohinj, našo državo pa zapustili trdno prepričani, da se bodo vrnili.
Za lepoto Slovenije, ki je »še julija lani ne bi znala niti poiskati na zemljevidu«, je Andrea Marcum izvedela povsem po naključju. Na televiziji je videla oddajo o najboljši kuharici sveta Ani Roš, tik pred tem pa izvedela, da je Tom Harkin, senator v ameriški zvezni državi Iowa, prav tako slovenske gore list. »Zdi se mi, da se je zgodilo na isti dan: videla sem film o vaši odlični chefinji, mama, ki tako kot Harkin živi v Iowi, pa mi je poslala članek o Sloveniji, čudoviti majhni alpski državi, iz katere izvira Harkin in jo tudi večkrat obišče. Rekla sem si, o, moj bog, kakšno naključje.«
Tudi po zaslugi lanske prve chefinje sveta Ane Roš postaja Slovenija v svetu vse bolj prepoznavna.
V tem je videla usodno znamenje in se iz Bolgarije, kjer je takrat poučevala jogo, na hitro odpravila na kratko izvidnico v naše kraje. »Preživela sem dan v Ljubljani, obiskala Hišo Franko, kjer sem večerjala in prenočila, se sprehodila po Kobaridu. Uživala sem v vsaki minuti, preživeti tu. Bilo je tako lepo, zeleno in mirno kot nikjer v Kaliforniji ali drugje po svetu, kjer sem do zdaj priredila umike z jogo,« strne svoje vtise po prvem obisku. »Takoj sem si rekla, da moram skupino pripeljati na odklop v Slovenijo, da bodo tudi oni videli vse te lepote,« pravi Marcumova.
Po vrnitvi v domovino je brez obotavljanja začela pripravljati izlet na sončno stran Alp, kamor je zadnje dni letošnjega avgusta pripeljala 22 ljubiteljev joge z vsega sveta – iz ZDA, Turčije, Afrike, Avstralije. Tri dni so preživeli v Ljubljani, obiskali so Hišo Franko v Starem selu pri Kobaridu, Postojnsko jamo in se še za nekaj dni preselili v Bohinj, kjer vreme sicer ni bilo najbolj naklonjeno vadbi zunaj, so pa lahko »vadili v dvorani s pogledom na čudovito naravo«.
Marcumovo pri nas navdušujejo alpske doline in hribi, polne »posebne lepote in neokrnjene narave«. Tu je vse neverjetno zeleno, pove tudi njena gostja Mirey Atallah, ki prihaja iz Libanona, vendar že tretje leto živi v Kongu, kjer je zaposlena pri OZN. Zanjo srednja Evropa ni nekaj novega, saj je nekaj let živela in delala na Slovaškem, kjer pa »še zdaleč ni tako lepo kot v Sloveniji«.
Čeprav je že takrat nameravala obiskati vsaj Bled, za katerega je slišala, da je »najlepši kraj na svetu«, ji do zdaj ni uspelo. Bled je, izvemo, tudi v resnici čudovit, tako smaragdno zelene reke, kot je bila Savica pri svojem izviru, pa Mirey ni videla še nikoli. Veliko okusnejša in raznolika je tudi hrana, pove Libanonka, ki je v Ljubljani med drugim okusila prekmursko kulinariko z bučnim oljem in kislo repo. »Res nekaj posebnega.«
Libanonka Mirey spada med tujce, ki zagotovo ne bodo nikoli več zamenjali Slovenijo in Slovaško, po zaslugi Ane Roš pa postaja prepoznavnost Slovenije v svetu vse močnejša, je prepričana tudi Andrea Marcum. »Hrana v Hiši Franko je res fantastična, vse, kar dobiš na kronižnik, od sira in zelenjave do mesa, je lokalnega izvora. Tudi način, kako ti k vsakemu krožniku ponudijo posebej izbrano vino, je svojevrstna zgodba. Čeprav gre za vrhunsko kulinariko, primerljivo z restavracijami z Michelinovimi zvezdicami, v Hiši Franko ne zaznaš niti kančka vzvišenosti, ampak pristno domačnost, saj te sprejmejo in pogostijo tako toplo, da se počutiš kot doma,« naniza svoje vtise Marcumova, navdušena tudi nad obiskom pri čebelarju v Selu pri Bledu in v pričakovanju vzpona na Blejski grad in večerje, ki jih je tam čakala zadnji večer bivanja v Sloveniji.
Prav Bled in Bohinj pa sta v spomin Sheree Paterson, ki je v poznopoletno Slovenijo pripotovala iz poznozimske Avstralije, vtisnila pečat srednjeevropske romantike. »Kamor koli pogledaš, je navdih romantike, poezije, ustvarjalnosti, in to mi je všeč,« je dejala Patersonova, ki je preživela tudi teden dni na hrvaški obali, zdaj pa se je namenila še za nekaj dni pokukati v Pariz. »Prepričana sem, da se bom vrnila,« obljublja Avstralka, Marcumova pa ne dvomi, da bodo njeni sledilci na Instagramu, teh je več kot 8000, tako kot ljubitelji joge, ki so z njo obiskali Slovenijo, sloves o lepoti naše dežele razširili po svetu.
Američanom, denimo, je Slovenija zadnje čase že bolj znana tudi kot domovina prve dame ZDA Melanie Trump, in »prepričana sem, da boste imeli v prihodnjih letih še veliko več obiskovalcev, ne le iz ZDA, ampak z vsega sveta. Imate neverjetne danosti za turizem in se obenem zelo dobro zavedate, kaj želite. Vidi se, da čudovito skrbite za naravo in da imate zelo radi svojo deželo,« opaža Marcumova.
Z jogo se je začela ukvarjati v času, ko k sreči še ni bila zelo razširjena. Danes je trg tako zasičen, da bi se bilo veliko težje uveljaviti, meni vaditeljica, ki je začela poučevati jogo v svojem studiu v Los Angelesu, vendar je ves čas potovala in učila po vsem svetu, zato je bilo šolo težko obdržati. »Lani sem morala izbrati in odločila sem se za potovanja, na katerih obenem promoviram svojo knjigo Close to om (Blizu omu), ki je prav takrat izšla.«
Pred prihodom v Slovenijo je obiskala Bolgarijo in Dansko, ves čas pa vodi šolo joge na spletu, kjer lahko ljudje z vsega sveta vadijo skupaj z njo. »To me res navdušuje, saj živimo v različnih državah z različnimi kulturami, govorimo različne jezike in vendar imamo toliko skupnega. Vsi se želimo približati omu, temu, kdo v resnici smo, k boljšemu razumevanju samega sebe in sveta, ki nas obkroža. To nam omogočajo tudi ti umiki z jogo,« razlaga Marcumova.
Čeprav postaja joga za marsikoga predvsem vrsta rekreacije, je za Angelo Marcum ta telesni vidik le delček vsega, kar prinaša vadba. »V njej je toliko možnosti samouresničitve, priložnosti, da si sam s seboj, namesto da ves čas nekaj počneš, hkrati pa lahko s telesnim naporom pomiriš napetost, tesnobo in vstopiš globlje vase.« Marcumova je ljubiteljica meditacije, s svojo knjigo pa ljudem pokaže položaje joge in jih vodi skozi različne vaje, uči, kako uporabljati pravilno tehniko dihanja in sproščanja, pa tudi tega, kako se ustaviti, umiriti in razmisliti, namesto da se ves čas burno odzivamo na vsakodnevne dogodke, ki nas vznemirjajo.
Andrea Marcum FOTO: Helena Kocmur
Za lepoto Slovenije, ki je »še julija lani ne bi znala niti poiskati na zemljevidu«, je Andrea Marcum izvedela povsem po naključju. Na televiziji je videla oddajo o najboljši kuharici sveta Ani Roš, tik pred tem pa izvedela, da je Tom Harkin, senator v ameriški zvezni državi Iowa, prav tako slovenske gore list. »Zdi se mi, da se je zgodilo na isti dan: videla sem film o vaši odlični chefinji, mama, ki tako kot Harkin živi v Iowi, pa mi je poslala članek o Sloveniji, čudoviti majhni alpski državi, iz katere izvira Harkin in jo tudi večkrat obišče. Rekla sem si, o, moj bog, kakšno naključje.«
Tudi po zaslugi lanske prve chefinje sveta Ane Roš postaja Slovenija v svetu vse bolj prepoznavna.
Kratka izvidnica
V tem je videla usodno znamenje in se iz Bolgarije, kjer je takrat poučevala jogo, na hitro odpravila na kratko izvidnico v naše kraje. »Preživela sem dan v Ljubljani, obiskala Hišo Franko, kjer sem večerjala in prenočila, se sprehodila po Kobaridu. Uživala sem v vsaki minuti, preživeti tu. Bilo je tako lepo, zeleno in mirno kot nikjer v Kaliforniji ali drugje po svetu, kjer sem do zdaj priredila umike z jogo,« strne svoje vtise po prvem obisku. »Takoj sem si rekla, da moram skupino pripeljati na odklop v Slovenijo, da bodo tudi oni videli vse te lepote,« pravi Marcumova.
Po vrnitvi v domovino je brez obotavljanja začela pripravljati izlet na sončno stran Alp, kamor je zadnje dni letošnjega avgusta pripeljala 22 ljubiteljev joge z vsega sveta – iz ZDA, Turčije, Afrike, Avstralije. Tri dni so preživeli v Ljubljani, obiskali so Hišo Franko v Starem selu pri Kobaridu, Postojnsko jamo in se še za nekaj dni preselili v Bohinj, kjer vreme sicer ni bilo najbolj naklonjeno vadbi zunaj, so pa lahko »vadili v dvorani s pogledom na čudovito naravo«.
Umik z jogoAndrea Marcum se z jogo ukvarja dve desetletji, poučuje jo 17 let, že nekaj let pa za svoje zveste sledilce pripravlja enotedenske umike v najlepše odmaknjene kotičke sveta. Vsako leto povabi ljubitelje joge na nekaj potovanj, na katerih je mogoče spoznavati jogo in oddaljene kraje. »Bili smo že na Baliju, v Indiji, Kostariki, Italiji, tako da se je oblikovala skupina ljudi, ki dokaj redno potujejo z menoj. Na poti se nam pridružijo vedno novi popotniki, tako da naša skupina ves čas raste,« se pohvali vaditeljica joge. Povsod se poskušajo poučiti tudi o znamenitostih, zgodovini in kulturi, pa o lokalni problematiki. »V Kambodži, denimo, smo imeli predavanje o trgovini z ljudmi, v Sloveniji pa nam je vodnica iz agencije Spirit Voyage na zelo izviren način razložila zgodovino in zakonitosti življenja tukaj,« izvemo. Za jesen napoveduje še umik v mehiški paradiž Costa Careyes in kalifornijski Los Olivos.
Marcumovo pri nas navdušujejo alpske doline in hribi, polne »posebne lepote in neokrnjene narave«. Tu je vse neverjetno zeleno, pove tudi njena gostja Mirey Atallah, ki prihaja iz Libanona, vendar že tretje leto živi v Kongu, kjer je zaposlena pri OZN. Zanjo srednja Evropa ni nekaj novega, saj je nekaj let živela in delala na Slovaškem, kjer pa »še zdaleč ni tako lepo kot v Sloveniji«.
Čeprav je že takrat nameravala obiskati vsaj Bled, za katerega je slišala, da je »najlepši kraj na svetu«, ji do zdaj ni uspelo. Bled je, izvemo, tudi v resnici čudovit, tako smaragdno zelene reke, kot je bila Savica pri svojem izviru, pa Mirey ni videla še nikoli. Veliko okusnejša in raznolika je tudi hrana, pove Libanonka, ki je v Ljubljani med drugim okusila prekmursko kulinariko z bučnim oljem in kislo repo. »Res nekaj posebnega.«
Sloves gre v svet
Mirey Atallah, Libanonka, ki živi v Kongu FOTO: Helena Kocmur
Libanonka Mirey spada med tujce, ki zagotovo ne bodo nikoli več zamenjali Slovenijo in Slovaško, po zaslugi Ane Roš pa postaja prepoznavnost Slovenije v svetu vse močnejša, je prepričana tudi Andrea Marcum. »Hrana v Hiši Franko je res fantastična, vse, kar dobiš na kronižnik, od sira in zelenjave do mesa, je lokalnega izvora. Tudi način, kako ti k vsakemu krožniku ponudijo posebej izbrano vino, je svojevrstna zgodba. Čeprav gre za vrhunsko kulinariko, primerljivo z restavracijami z Michelinovimi zvezdicami, v Hiši Franko ne zaznaš niti kančka vzvišenosti, ampak pristno domačnost, saj te sprejmejo in pogostijo tako toplo, da se počutiš kot doma,« naniza svoje vtise Marcumova, navdušena tudi nad obiskom pri čebelarju v Selu pri Bledu in v pričakovanju vzpona na Blejski grad in večerje, ki jih je tam čakala zadnji večer bivanja v Sloveniji.
Obisk pri čebelarju FOTO: osebni arhiv A. M.
Prav Bled in Bohinj pa sta v spomin Sheree Paterson, ki je v poznopoletno Slovenijo pripotovala iz poznozimske Avstralije, vtisnila pečat srednjeevropske romantike. »Kamor koli pogledaš, je navdih romantike, poezije, ustvarjalnosti, in to mi je všeč,« je dejala Patersonova, ki je preživela tudi teden dni na hrvaški obali, zdaj pa se je namenila še za nekaj dni pokukati v Pariz. »Prepričana sem, da se bom vrnila,« obljublja Avstralka, Marcumova pa ne dvomi, da bodo njeni sledilci na Instagramu, teh je več kot 8000, tako kot ljubitelji joge, ki so z njo obiskali Slovenijo, sloves o lepoti naše dežele razširili po svetu.
Američanom, denimo, je Slovenija zadnje čase že bolj znana tudi kot domovina prve dame ZDA Melanie Trump, in »prepričana sem, da boste imeli v prihodnjih letih še veliko več obiskovalcev, ne le iz ZDA, ampak z vsega sveta. Imate neverjetne danosti za turizem in se obenem zelo dobro zavedate, kaj želite. Vidi se, da čudovito skrbite za naravo in da imate zelo radi svojo deželo,« opaža Marcumova.
Bližje omu
Z jogo se je začela ukvarjati v času, ko k sreči še ni bila zelo razširjena. Danes je trg tako zasičen, da bi se bilo veliko težje uveljaviti, meni vaditeljica, ki je začela poučevati jogo v svojem studiu v Los Angelesu, vendar je ves čas potovala in učila po vsem svetu, zato je bilo šolo težko obdržati. »Lani sem morala izbrati in odločila sem se za potovanja, na katerih obenem promoviram svojo knjigo Close to om (Blizu omu), ki je prav takrat izšla.«
OM
Pred prihodom v Slovenijo je obiskala Bolgarijo in Dansko, ves čas pa vodi šolo joge na spletu, kjer lahko ljudje z vsega sveta vadijo skupaj z njo. »To me res navdušuje, saj živimo v različnih državah z različnimi kulturami, govorimo različne jezike in vendar imamo toliko skupnega. Vsi se želimo približati omu, temu, kdo v resnici smo, k boljšemu razumevanju samega sebe in sveta, ki nas obkroža. To nam omogočajo tudi ti umiki z jogo,« razlaga Marcumova.
Joga v naravi FOTO: osebni arhiv A. M.
Čeprav postaja joga za marsikoga predvsem vrsta rekreacije, je za Angelo Marcum ta telesni vidik le delček vsega, kar prinaša vadba. »V njej je toliko možnosti samouresničitve, priložnosti, da si sam s seboj, namesto da ves čas nekaj počneš, hkrati pa lahko s telesnim naporom pomiriš napetost, tesnobo in vstopiš globlje vase.« Marcumova je ljubiteljica meditacije, s svojo knjigo pa ljudem pokaže položaje joge in jih vodi skozi različne vaje, uči, kako uporabljati pravilno tehniko dihanja in sproščanja, pa tudi tega, kako se ustaviti, umiriti in razmisliti, namesto da se ves čas burno odzivamo na vsakodnevne dogodke, ki nas vznemirjajo.
