V nadaljevanju preberite:

Res je, da vseh kritikov, nasprotnikov in sovražnikov ruskega predsednika Vladimirja Putina ne ubijejo. A je res tudi, da jih je kot žrtev odkritih umorov ali v sumljivih okoliščinah obležalo več kot dovolj, da vsaka smrt v vrstah Putinu neljubih povzroči obtožbe, da je šlo za novo likvidacijo po predsednikovem naročilu. In res je tudi, da se sam ne trudi, da bi obtožbe argumentirano ovrgel, ampak jih navadno zavrne z zamahom roke, tako rekoč mimogrede.

Njegova uporaba sile ni omejena samo na vojsko. Putin namreč ne ukazuje le vojaških napadov, ampak svoje nasprotnike, realne, potencialne ali samo namišljene, kot jih imajo vsi avtokrati oziroma diktatorji, odstranjuje tudi ciljno, posamično. Ta seznam je še daljši od njegovih vojaških posegov.