Zavetje narave stran od obmorskega vrveža

Sredi koprskega zaledja, v bližini Marezig, so Truške, ki jih tvori več razpršenih zaselkov. Dvigajo se skoraj 300 metrov nad morjem in predstavljajo začetek zgornjega dela doline reke Dragonje. Tu se lahko podate na raziskovanje narave in tudi bogate istrske gastronomske ponudbe, na čelu z vrhunskim vinom in oljčnim oljem ter tartufi.

»Truške s spremljajočimi vasicami – Gonjači, Vršičem, Kozloviči, Bočaji – se pravzaprav prelivajo druga v drugo. Težko je določiti, kje se konča en in začne drug zaselek. So kot biseri, nanizani na ogrlici nad dolino Dragonje,« meni Jerneja Tratnik Lacovich, predstavnica turistične agencije IstraTerra, ki z doživetji istrske naravne in kulturne dediščine povezuje lokalne ponudnike. Zeleno podobo Istre lahko odkrivamo peš ali s kolesom, zavetje narave pa ponuja odmik od siceršnjega obmorskega vrveža. »Je pa v Istri treba vedeti, kam iti, in se je pri ponudnikih dobro tudi prej dogovoriti za obisk,« opozori.

Vinogradi in osupljivi razgledi

»Ne ukvarjamo se z reklamo. Najde nas tisti, ki ve, zakaj je prišel – in takih sploh ni malo,« se posmeje Marinko Rodica, ekološki vinogradnik iz Trušk, ki sodi v koprski vinarski vrh. Njegovi vinogradi se razprostirajo na 15 hektarjih zemljišč, med sortami pa najbolj stavi na avtohtone – refošk, malvazijo in rumeni muškat. Enega od vinogradov obdeluje tudi v sodelovanju z Univerzo na Primorskem. To je nekakšen laboratorij na prostem za študente, vino iz njega pa je protokolarno univerzitetno darilo.



Gostom na svojem posestvu, ki jim ga tudi razkaže, pripravi degustacijo z lokalnimi dobrotami. Pohvali se lahko s pogledom na dolino Dragonje in vse do Čičarije z Učko, na drugo stran pa proti Marezigam, za katerimi je modrina morja. »Sodelujemo s tartufarko, ki jo imamo v vasi. Brat in nečak se ukvarjata s pridelavo oljčnega olja, nekaj ga imamo tudi sami, a za zdaj še v manjših količinah. Prepričan sem, da bo v prihodnjih letih domačih pridelkov, ki jih bomo lahko ponudili gostom, vse več,« pove. V vas se priseljujejo tudi mlade družine in Rodica upa, da bo novi rod spet oživil nekdanjo šagro, ki je bila pred desetletji ena najbolj obiskanih v slovenskem delu Istre. »Turistična dejavnost družinam na vasi zagotavlja ne samo preživetje, temveč mnogo več. V tem je ogromen potencial, ki ga je treba izkoristiti. Pri tem pa je treba graditi na kakovosti, avtohtonosti in izvirnosti, nikakor ne na nizkocenovni ponudbi,« poudari.



Pred epidemijo se je vaščanka Sara Kocjančič usmerila izključno v degustacije in prezentacije lova na tartufe – pri slednjem ji pomaga zvesta labradorka Liza. »Povpraševanje je bilo izjemno, obiskovalci so prihajali iz vseh delov sveta, veliko je bilo, denimo, Američanov s križark, ki so se ustavile v Kopru,« pravi. Lani ji je posel zaradi pandemije povsem usahnil in si je morala začasno poiskati drugo osnovno zaposlitev. V prihodnje upa, da si bo turizem vendarle spet opomogel. Poletje je sicer v Istri čas črnega tartufa.
 

Jutranji izlet in pozen istrski zajtrk

Pred desetletjem je družina Kozlovič sredi svojih vinogradov v Truškah postavila imitacije istrskih hiš in jih opremila z recikliranim starim materialom in pohištvom. »Postelje in komode so iz obdobja od konca 19. do sredine 20. stoletja, le da smo jih obnovili,« pripoveduje Mateja Hrvatin Kozlovič. Poleg treh hišk, ki je vsaka poimenovana po šavrinkah – Mlekarica, Krušarica in Jajčarica –, so uredili tudi sobe in apartmaje. Posebnost teh nastanitev je, da nimajo ne elektrike ne vode. Kopalnice so v skupnih prostorih, prav tako so tam vsi električni priključki in internetna povezava. »Ciljamo predvsem na milenijce, ki se želijo odklopiti od vseh elektronskih naprav in na ta način sprostiti. Seveda pa imamo različno strukturo gostov, skupno jim je le to, da želijo preživeti prosti čas aktivno v naravi in spoznati domačine ter istrsko kulturo,« pojasni.



Sogovornico veseli, da koprska občina pripravlja nove krožne pešpoti na tem območju, med drugim bo tako zaživela povezava med sosednjima Trsekom in Trebešami. Sicer pa med zanimivostmi priporoča ogled 300 let starega Mazurinovega mlina pod Trsekom, ki je eden izmed štirih še ohranjenih mlinov na Dragonji. Na sotočju Dragonje in Rokave je vreden ogleda stari zaselek Škrline, med okoliškimi zanimivostmi pa sta, med drugim, še vasi Lopar z arheološko zbirko Hiša od Bardinca in Krkavče, poznane po Krkavčanskem kamnu, spomeniku iz časa Keltov iz prvega ali celo drugega stoletja pred našim štetjem.



Po izletu, ki ga v teh vročih dneh kljub senci in vodi gostiteljica priporoča v zgodnjih jutranjih urah, pa obiskovalcem pripravi nekoliko poznejši istrski zajtrk, za katerega postreže izključno sezonske pridelke lokalnih kmetov. Tak zajtrk tudi dostavlja po vsej koprski občini. »Z nakupom zajtrka se dobi še pet kuponov za lokalna turistična doživetja – ogled Zeliščnega raja v Trseku, turistične kmetije Marima v Trebešah, degustacijo oljčnega olja v Krkavčah, ekološke vinske kleti Vina Montis & Eko Laura na Montinjanu in mestnega stolpa oziroma zvonika v Kopru,« doda Hrvatin Kozlovičeva. Ta njihov turistični produkt se je letos uvrstil v finale za priznanje sejalec, ki ga podeljuje Slovenska turistična destinacija za ustvarjalne in inovativne dosežke v turizmu.

Zgodovina, vredna muzeja

Truške, ki so danes del krajevne skupnosti Marezige v koprski občini, imajo dolgo zgodovino. Janko Bočaj, večkrat nagrajeni ekološki oljkar in strasten poznavalec svojega kraja, izpostavi, da so bile naseljene že v predrimski dobi. Kljub temu po njegovih besedah zgodovinski ostanki niso ustrezno predstavljani. Prva pisna omemba vasi sega v leto 1067, ko jih je nemški cesar Henrik IV. kot fevd izročil freisinškemu škofu iz Bavarske. Prvotna vas je bila v višje ležečem zaselku Vršič, kjer je bila tudi cerkev, a se ni ohranila. Današnjo cerkev svetega Kancijana so zgradili v 16. stoletju. »V 18. stoletju, pod Beneško republiko, je bila v Truškah največja župnija v slovenski Istri. Štela je okoli dva tisoč prebivalcev, kar je bilo za tisti čas kar precej. V Kopru je živelo, recimo, sedem tisoč ljudi,« navede. Istra je bila za Benetke pomembna zaradi oljčnega olja, ki ga je pred dva tisoč leti v svojih delih hvalil celo rimski zgodovinar Plinij starejši, pa tudi zaradi vina, kamna in lesa.



Revščina je v te kraje udarila po prvi svetovni vojni in nato še po drugi, med vojno, leta 1944, pa je bila na tem območju partizanska komanda za Koper. V povojnem času Svobodnega tržaškega ozemlja je prav v Truškah potekala meja med Jugoslavijo in takratno cono B. Del vasi je bil čez noč odrezan od Trsta in Kopra, kamor so tradicionalno hodili prodajat svoje pridelke. To je sprožilo novi val odseljevanj. »Zbral sem že toliko zgodovinskega in arheološkega materiala, da nameravam odpreti muzej,« je še napovedal sogovornik.